Agneza Zupan, znana tudi kot Neža Zupan, slovenska učiteljica, dobrotnica, feministična in sindikalna aktivistka, * 21. januar 1852, Smokuč, † 16. julij 1918, Ljubljana.
Otroštvo
sličica|260x260px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna. Slikar Maksim Gaspari je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna. Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu Toma Zupana naslikal slikar Ludvik Grilc. Portret po tem je v Narodnem Muzeju Slovenije pod imenom Žena z modro svileno ruto.|levo Rojena je bila 21. januarja 1852 v Smokuču v hiši po domače znani kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična Franceta Prešerna; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta. Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom. Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar Tomo Zupan (1839–1937). Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati. Agnezin oče se ni ponovno poročil. Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na Breznici. Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu. Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje. Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige. Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju. Še vedno je, ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin. Leta 1870 je postala članica družbe svetega Mohorja.
Izobraževanje sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan, ki ga je leta 1882 naslikal Ivan Franke. Slika je v lasti Narodne Galerije Slovenije. Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo. Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji. Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal on sam, je oče popustil. Leta 1871 se je torej Agneza preselila v Kranj k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji. V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski. Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice Minke Skaberne. Postala je članica Slovenske matice. Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana pod vodstvom Marije Benedikta de Renaldy. V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine. Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo. Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v Gorici. Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata. Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole. Želela je vstopiti k uršulinkam, vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v Ljubljano v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi. Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču. Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo. Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.
Delo
Pedagoško delo sličica|300x300_pik|Agneza Zupan (ženska v temni obleki z sredini druge vrste) z učenkami, verjetno v 90-ih letih 19. stoletja.
Pripravništvo Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo učiteljsko službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice Marije Mahkot ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro, posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn. Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.
Bled Po ptipravništvu je bila nameščena na Bled.
sličica|304x304_pik|Agneza Zupan okoli leta 1913.
Bolezen in smrt
Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil Slovenski učitelj, glasilo katoliških učiteljev, pa tudi Učiteljski tovariš, glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh. Pokopana je bila na ljubljanskih Žalah, v grobu, kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, Lenka Prešeren, ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar.
Dediščina
Sklici
Opombe
Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski filantropi Kategorija:Slovenske feministke Kategorija:Slovenski aktivisti Kategorija:Rojeni leta 1852 Kategorija:Umrli leta 1918 Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana