Kobilarna ali žrebčarna kmetijska ustanova za selektivno vzrejo konj. Je torej kraj, prostor za vzrejo in dresuro konj ali ustanova za tako dejavnost.FRAN Zgodovinsko gledano je dokumentiranje vzrej, ki se dogajajo na kobilarni, vodilo do razvoja rodovniške knjige. Za samce, ki so na voljo za vzrejo zunanjim samicam, se reče, da »stojijo v žrebčarni« ali so »v službi za žrebčarno«.

Beseda kobilarna je pogosto omejena na večje udomačene (zlasti kmetijske) živali, kot so govedo in konji.

Rejske obrate za osle tudi imenujemo kobilarne; včasih jih imenujemo asinerie (iz latinskega *asinus* za osla).

Kobilarne Samostanske kobilarne

V srednjem veku so bile kobilarne pogosto upravljane kot del samostana. Takrat je le malo ljudi razen menihov znalo brati in pisati, zato so bili zadolženi za beleženje rodovnikov. Kartuzijanski menihi so znani po svoji vlogi pri vzreji andaluzijskih konj v Španiji, medtem ko so bili samostani na Bavarskem odgovorni za prvotnega konja Rottaler. Najstarejša kobilarna v Evropi, ki še danes obstaja, je kobilarna opatije Einsiedeln (1064)"Das Zentrum der Einsiedler Pferdezucht." Einsiedlerpferde. Retrieved 2021-10-09. v Švici, kjer vzrejajo konje pasme Einsiedelr.

Državne kobilarne

Državna kobilarna (, ) je v lasti vlade. Prve državne kobilarne je leta 1665 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. Namen državnih kobilarn je bil lokalnim rejcem in kmetom dati na voljo visokokakovostne konje, da bi pospešili razvoj lokalnih konj. Kobilarne, ki so poleg žrebcev gojile tudi čredo kobil, so se imenovale glavne kobilarne. Državni žrebci so bili dostopni z nizkimi ali ničnimi pristojbinami za oplojevanje. Nemčija je najbolj znana po svojih glavnih in državnih kobilarnah, ki so imele ključno vlogo pri oblikovanju nemških jahalnih konj in več pasem nemških hladnokrvnih konj. Hanoverski konj je povezan z državno kobilarno Celle, rinski in vestfalski konj z državno kobilarno Warendorf, brandenburški konj z glavno kobilarno Neustadt an der Dosse in tako naprej.

Druge evropske državne kobilarne so: Haras national du Pin, prva državna kobilarna, ustanovljena v Franciji Nacionalna kobilarna Pompadour, Haras national de Pompadour, ustanovljena leta 1751 za Jeanne-Antoinette Le Normant d’Étiolles, rojeno Poisson, markizo de Pompadour od leta 1745; povzdignjena v kraljevo kobilarno (Haras royal de Pompadour) z odlokom Ludvika XV. z dne 28. januarja 1764, malo pred smrtjo markize; večkrat ukinjena in ponovno ustanovljena (1791, 1860), nazadnje leta 1874. Kobilarna Lipica (1580) v Notranji Avstriji (danes Slovenija), znana po konju pasme lipicanec Kladrub (1579), še ena državna kobilarna, ki jo je Avstrija ustanovila v Kladruby nad Labem na območju današnje Češke, ki vzreja kladruberja Mezőhegyes (1784) na Madžarskem Bábolna (1789) na Madžarskem, ki vzreja arabskega konja, Arabec Shagyašagja]] in druge Rădăuți (1792) v Avstriji (današnja Romunija) Kobilarna lipicanca Piber (1798) v Avstriji, se je začela kot vojaško skladišče, od leta 1920 znana po vzreji lipicancev Kobilarna Janów Podlaski (1817) na Poljskem, najbolj znana po vzreji čistokrvnih arabskih konj Kisbér (1853) na Madžarskem Irska nacionalna kobilarna (1946), ki vzreja čistokrvne konje Michałów (1953) na Poljskem, ki vzreja arabske konje Narodna kobilarna Sieraków, ustanovljena leta 1829 kot »Kraljeva pruska državna kobilarna Posen« Kobilarna Marbach, (1477), znana tudi kot Weil-Marbach, Württemberg (današnja Nemčija). Vzreja arabske konje, švarcvaldske konje, haflingerje in toplokrvne konje Trakehnene v Vzhodni Prusiji, današnji Rusiji, domovini trakehnerjev Yeguada Militar, Španija Coudelaria de Alter Real v osrednji Portugalski, ki vzreja luzitanske (lusitanske) konje Narodna kobilarna Lipik, Hrvaška ustanovljena leta 1843 Narodna kobilarna Đakovo, Hrvaška, ustanovljena leta 1506 Švicarska nacionalna kobilarna v Avenchesu

Nemško mesto Stuttgart je dobilo ime po kobilarnah.

Zasebne kobilarne

Po vsem svetu imajo zasebniki kmetije, namenjene vzreji živali, običajno čistokrvne živine. Nekatere največje in najbolj impresivne so tiste, namenjene vzreji čistokrvnih konj, kot sta zgodovinska kmetija Claiborne v Kentuckyju ali kobilarna Darley, v lasti dubajskega šejka Mohameda bin Rashida Al Maktouma, ki ima v kobilarni več kot petdeset žrebcev v objektih, ki so v sedmih državah.

Storitve vzreje Številne kobilarne dajejo samce na voljo za vzrejo zunanjim samicam, ki niso v lasti kobilarne. To kobilarni zagotavlja zunanji vir prihodka prek pristojbin za vzrejo, plačanih za pridobitev storitev plemenske živali, in prispeva k splošni genetski raznolikosti potomcev živali. V državnih kobilarnah storitve vzreje niso le vir dohodka, ampak zaradi visokih standardov, določenih za vzrejo živali, splošen učinek izboljšanja kakovosti živali na celotnem območju.

V večini primerov lastnik kobile pripelje žival v kobilarno za vzrejo, včasih jo tam pusti več kot mesec dni, da se prepriča, da je prišlo do brejosti. Vendar pa z izumom umetne oploditve in možnostjo pošiljanja semena, skupaj z razpoložljivostjo testiranja DNK za preverjanje starševstva, številni registri pasem dovoljujejo pošiljanje semena iz kobilarne na lokacijo samice, s čimer se zmanjša ali odpravi potreba po potovanju živali in njihovem bivanju stran od njihove kmetije.

Vodja žrebčarne Vodja žrebčarne je oseba, odgovorna za plemensko živino delodajalca. Izraz se običajno uporablja za posameznike, ki delajo s psi ali konji. Običajno se uporablja ne glede na spol.

Vodja žrebčarne običajno lastniku predlaga želena parjenja in jih uredi, bodisi interno bodisi po pogodbi z živalmi, ki so v žrebčarni drugje, odobri in uredi parjenja lastnikovih živali v žrebčarni, ki jih zahtevajo zunanji organi, in vodi vse evidence, vključno z obveščanjem ustreznih registrov živali.

V velikem ali formalnem evropskem gospodinjstvu je lahko vodja žrebčarne ali upravitelj stalni naziv in položaj; v tem primeru je ta oseba pogosto odgovorna tudi za nadzor vzdrževanja hlevov in psarn. Večina velikih kobilarn ima osebo, ki je redno zaposlena za upravljanje žrebcev, vendar imajo mnogi upravitelji žrebčarne bodisi delo s krajšim delovnim časom bodisi pogodbeno ureditev ali pa so njihove dolžnosti upravitelja žrebčarne lahko združene z dolžnostmi celotne kmetije ali upravitelja hleva.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Kobilarne