Zrušitev mostu Morandi se je zgodila 14. avgusta 2018, ko se je odsek mostu, ki gleda na reko Polcevero in industrijsko območje genovskih okrožij Campi, Certosa in Rivarolo, dolg 250 metrov, zrušil skupaj z nosilnim stebrom številka 9, kar je povzročilo 43 smrtnih žrtev, še 16 pa je bilo huje poškodovanih. Zaradi slabega stanja preostalega dela mostu je bilo pozneje odločeno, da se preostali del mostu v celoti poruši in se ga nadomesti z novim. Preostali del mostu je bil v celoti porušen 28. junija 2019.
3. avgusta 2020 je bil kot nadomestek slovesno odprt novi genovski viadukt Sv. Jurij, ki je bil zgrajen po načrtu arhitekta Renza Piana in dan za promet odprt naslednji dan ob 22:00 uri.
Ozadje
Kabelsko nosilni most je načrtoval gradbeni inženir Riccardo Morandi, po katerem je izpeljano tudi njegovo neuradno ime. Most je bil zgrajen med letoma 1963 in 1967 vzdolž avtoceste A10 čez reko Polcevera in uradno odprt 4. septembra 1967. Po reki je bil most uradno poimenovan Viadukt Polcevera.
Zrušitev levo|sličica|273x273_pik|Deli porušenega dela mostu. V torek, 14. avgusta 2018, ob 11:36 uri se je v močnem neurju nenadoma zrušil celoten uravnotežen sistem stebra 9 mostu Morandi, pri čemer je umrlo 43 ljudi, 16 pa jih je bilo huje ranjenih. 566 ljudi pa je zaradi zrušitve mostu moralo zapustiti svoje domove pod viaduktom.
Zrušitev se je začela z zlomom opornika, imenovanega Genova Mare, blizu njegovega zgornjega pritrdišča (približno dva ali tri metre). Ker ni bil več uravnotežen z dvojnim vlekom približno 2200 ton imenovanega Genovskega droga, je Savona povzročil neuravnoteženo silo na del, ki se je najprej zvil in nato zlomil. Za nekaj kratkih trenutkov je del, imenovan Mare Savona ostal, nato pa je izgubil svojo moč zaradi zvijanja, nato pa se je upognil približno na polovico pod svojo težo. sličica|403x403px|Pogled na most Morandi nekaj dni po zrušitivi. Ker je izgubila oporo obmorskih opornikov, se je cesta upognila in nato se zvila ter se zlomila. Kup, ki je utrpel zgornji udarni val, se je zmanjšal na dva nepovezana narobe obrnjena V dela. Zadnja se je zlomila V gorska stran, prva pa morska. Dva dela 36-metrske ceste v enostavni podpori, ki povezujeta 9. z 8. in 10., sta izgubila oporo zaradi uničenja konstrukcije, podprte z oporniki, in padla na tla, zatem pa se je popolnoma porušil tudi celoten steber 9. Druga dva stebra, 10. in 11. sta ostala na mestu. V zrušitvi je v prepad padlo tudi med 30 in 35 avtomobilov in 3 veliki težki tovornjaki.
Velik del porušenega mostu in vozila na njem so padli v reko Polcevero. Drugi deli mostu so padli na tire železnice Torino – Genova in Milano – Genova ter na skladišča, ki pripadajo italijanskemu podjetju za energetiko Ansaldo Energia. Druga območja so bile v veliki meri prazna, ker se je zrušitev zgodila na predvečer italijanskega državnega praznika Ferragosto.ITV News at Ten, 18 August 2018
Takoj po zrušitvi je stekla reševalna akcija, na kraj nesreče je bilo poklicanih več reševalnih služb in gasilcev ter policija. Reševalci in gasilci so takoj začeli reševati ujete v sploščenih vozilih pod velikimi kosi betona. Reševalci so pozneje dejali, da so pod ruševinami našli trupla umrlih v avtomobilih, sploščenih kot konzerve. Več preživelih so pripeljali v bližnje bolnišnice, mnogi so bili v kritičnem stanju. Davide Capello, nekdanji vratar Cagliarija, je preživel brez hujših poškodb in se je lahko sam odpravil ven iz svojega avtomobila, čeprav je z avtom padel 30 metrov v prepad, preden se je zataknil med deli padlega mostu. sličica|Ostanki ruševin porušenega dela mostu.|303x303_pik Sprva se je ugibalo, da je bil vzrok za zrušitev mostu slabo vreme, saj so italijanske oblasti za Ligursko deželo razglasile oranžno opozorilo zaradi močnega neurja. Več prič je tudi dejalo, da je videlo, kako je pred zrušitvijo strela udarila v viadukt. Pozneje se je pojavilo ugibanje, da je porušitev povzročila strukturna šibkost ali zemeljski plaz. Most je bil v času porušitve menda v vzdrževanju, vključno s krepitvijo temeljev ceste. Južne opore so se zaradi korozije in poškodb eksplozivno porušile. Ker so bile nameščene le štiri opore, je bila morda že ena dovolj, da je konstrukcija izgubila stabilnost. Predhodno preiskovalno poročilo je nakazovalo, da se je steber 9 sam morda porušil najprej, vendar genovski tožilci avtorjem poročila niso predložili lokalnega videoposnetka, ki bi prikazoval, da so se južne opore najprej porušile. Obstajajo ugibanja ne samo da je strela udarila v viadukt, ampak da je zemeljski plaz destabiliziral podlago.
Po izvedenskem poročilu, predstavljenem v dokaznem incidentu sojenja o vzrokih dogodka, ki so ga sestavili inženirji in univerzitetni profesorji Massimo Losa in Renzo Valentini z Univerze v Pisi ter Giampaolo Rosati in Stefano Tubaro z milanske Politehnike, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za zrušitev mostu korozija jeklenih kablov, ki je bila posledica pomanjkanja vzdrževanja in/ali neustreznost nadzora, konstrukcijskih napak in strukturne obremenitve, ki jih povzročil stalno naraščajoč gost promet. V ruševinah stebra 9 le 4 od 464 pramenov (manj kot 1 %) niso bili korodirani; k temu je bila dodana tudi degradacija tako opornikov kot betona.
Iz pregleda, ki so ga 21. oktobra 2015 opravili tehniki podjetja Spea, ki je izvajalo tehnični nadzor del in je izločilo nekaj jedrov iz opornika stebra št. 9 se je zdelo, da je ovoj oksidiran in da so se trije od štirih pramenov z lahkoto premaknili, poleg tega so bile pramene žice pravtako oksidirane.
Žrtve Smrtnih žrtev je bilo 43, 16 pa jih je bilo huje poškodovanih. Območje pod preostalim delom mostu, vključno z več hišami, je bilo evakuiranih. Do 2:00 15. avgusta (polnoč UTC) je bilo znanih 12 pogrešanih, izpod ruševin pa je bilo mogoče slišati glasove; reševalna prizadevanja so se nadaljevala z reflektorji in tehnikami, ki se običajno uporabljajo po potresih. Število znanih mrtvih se je do 18. avgusta povečalo na 43. Žrtve so razdeljene po narodnostih v naslednji tabeli. +DržavaŽrtveItalija29Francija 4Čile3Albanija2Kolumbija1Moldavija1Jamajka1Peru1Romunija1
Posledice
Takojšnje posledice sličica|420x420_pik|Del, ki se je porušil, je pobarvan v rdečo. Zrušitev mostu je povzročila zaprtje križišča med A7 in A10 ter številne podležne ceste za promet, pa tudi železniško progo, ki povezuje pristanišče, ter potrebo po evakuaciji 566 ljudi, ki so živeli v hišah pod viaduktom, zaradi varnostnih razlogov. Promet je bil zato dve leti preusmerjen na in iz A10 na križišču z letališčem Genova, kar je povzročalo velike težave mestnim in zunajmestnim cestam.
Svet ministrov je 15. avgusta razglasil izredne razmere v občini Genova za obdobje dvanajstih mesecev in nato imenoval predsednika Ligurije Giovannija Totija za izrednega komisarja za izredne razmere.
18. avgusta je bil razglašen dan državnega žalovanja in na isti dan je bil državni pogreb samo za 19 od 43 žrtev znotraj modrega paviljona genovskega sejma, spremenjenega v pogrebni zavod, ki sta ga obhajala genovski nadškof Angelo Bagnasco in genovski imam Salah Hussein za obema albanskima žrtvama v prisotnosti predsednika republike Sergio Mattarella, predsednice senata Maria Elisabetta Alberti Casellati, predsednika zbornice Roberto Fico, predsednika vlade Giuseppe Conte, ministrov in župana mesta Genova Marco Bucci, skupaj z drugimi političnimi, civilnimi in vojaškimi uradniki; Na pogrebu znotraj in zunaj zgradbe je bilo prisotnih 8000 ljudi. sličica|320x320_pik|Pogreb žrtev zrušitve mostu, 18. avgusta 2018. Konec avgusta so bili prvi domovi dostavljeni več sto ljudem, ki živijo v "rdeči coni", zaradi previdnosti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v dneh po zrušitvi. Mestna občina Genova in regija Ligurija sta izjavili, da čakata na zeleno luč Sveta ministrov za podpis nacionalnega odloka z oddelkom za civilno zaščito, ki družinam, ki so se odločile zasebno iskati nov dom, namenjala mesečni prispevek za povračilo najemnine. V začetku septembra je prišlo do protestov pred sedežem deželnega sveta.
Obseg in resnost dejstev sta prisilila vlado, da razmisli o postopku globalne revizije koncesijskega sistema s strani države, pri čemer je predvidevala tudi preklic, prenehanje, zaseg ali odvzem koncesije Autostrade per l'Italia. Poleg tega so bili 27. avgusta 2018 objavljeni doslej tajni ekonomsko-finančni aneksi, ki so se nanašali na vse koncesije za avtoceste, medtem ko so bila prej objavljena le besedila brez denarnih podatkov: Po določilih te konvencije bi odvzem koncesije pomenil izplačilo kazni v višini približno 20 milijard. Vendar novejše ministrske razlage poudarjajo, da se zrušitev mostu lahko šteje za "resno kršitev" pogodbe o odstopu, saj bi moralo biti zaupano premoženje (most) vrnjeno nedotaknjeno: torej bi bil prenos preklicen brez znatnega nadomestila.
Zrušitev je prav tako sprožila dvome o varnosti številnih drugih mostov in viaduktov v Italiji, na primer viadukta Magliana v Rimu in mosta San Michele sull'Adda med provincama Lecco in Bergamo, kar je povzročilo zaprtja zaradi pregledov in vzdrževalnih del. Inšpekcijska komisija Ministrstva za infrastrukturo in promet je 25. septembra 2018 zaključila z delom in podala poročilo o stanju mostu in porušitvi. Poleg nekaterih začasnih hipotez, ki se nanašajo na dinamiko posedanja, po mnenju komisarja izpostavlja resne strukturne težave, ki so prisotne in poznane že nekaj let, in v luči teh omejena vlaganja v izredna vzdrževanja konstrukcij, izvedena po privatizaciji. Poročilo je pridobilo pravosodje. 28. septembra 2018 je bil sprejet zakonski odlok št. 109 objavljen(tako imenovani "Genovski odlok"), ki komisarju za obnovo podeljuje zelo široka pooblastila (ki jih ANAC prav tako šteje za pretirana, saj je protimafijska zakonodaja prav tako odstopana.
Državno tožilstvo v Genovi je 1. julija 2019 dovolilo objavo videoposnetka, posnetega z zasebnimi kamerami podjetja Ferrometal, ki se nahaja v bližini viadukta, iz katerega je bilo mogoče domnevati, da je zrušitev sprožila okvara južnega opornika stebra 9 na območju, ki pa na samem videu ni vidno. Ta videoposnetek je Guardia di Finanza zasegla takoj po tragediji in do takrat ni bil objavljen, da ne bi vplival na zbrana pričevanja. Oblasti so z njega odstranile nekatere okvirje, da bi se izognile prepoznavi nekaterih žrtev.
Preiskovalna komisija Preiskovalno komisijo naj bi vodil Roberto Ferrazza, strokovni član pa Antonio Brencich. Vendar sta bila ta dva člana odbora takoj kritizirana, ker sta bila podpisnika vladnega poročila februarja 2018, ki oslabljenemu mostu nista uvedla previdnostnih ukrepov. 23. avgusta 2018 je Brencich odstopil z inšpekcijske komisije, minister Danilo Toninelli pa je Ferrazzo odstavil z mesta predsednika, "zaradi priložnosti v zvezi z vsemi institucijami, ki sodelujejo v tej aferi".
Nasino satelitsko raziskovanje Znanstveniki iz Nasinega laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v Kaliforniji so razvili metodo analize satelitskih podatkov za odkrivanje milimetrskih sprememb velikosti. Njihova analiza kaže, da se je most cesto med stebrom 10 in 11 do začetka leta 2015 minimalno nagibal in da so se med marcem 2017 in avgustom 2018 močno povečalo strukturne spremembe in ugotovili, da je bil porušeni steber 9, brez kakršne koli posledične škode od stebra 10 in 11 (in med cesto). Raziskave in posnetki so bili poslani italijanskim oblastem v nadaljnjo oceno.
Simbol Tovornjak Volvo FH, ki pripada podjetju Damonte Trasporti S.R.L. za storitve za supermarkete Basko, pobarvan v modro in zeleno, je postal široko razglašen simbol katastrofe, saj je ostal skoraj na robu zrušenega dela mostu. 37-letni voznik je v času nesreče medijem pripovedoval, kako je bil videti v šoku, ko se je pred njim zrušil most, zaseden z gostim prometom, ko je ustavil svoje vozilo in stekel nazaj, dokler ni prišel na trdna tla in zapustil svoj tovornjak na mostu.
Razprava o usodi mostu