Gazíz Salíhovič Almuhamétov (baškirsko Ғәзиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов, latinizirano: Faziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov, tatarsko Газиз Сәлих улы Әлмөхәмәтов., latinizirano Gaziz Sәlih ul Әlmәhәmәtov) je bil baškirski in tatarski pevec, glasbenik in skladatelj, * 29. oktober 1895, † 10. junij 1938.
Biografija Gaziz Salihovič Almuhametov je bil rojen 29. oktobra 1895 v vasi Staromuraptalovo, okrožje Sterlitamak, gubernija Ufa (danes Okrožje Kujurgazin, Baškortostan). Bil je baškirske narodnosti.
Njegova mati Galima je rodila 20 otrok. Vsi so bili sinovi, od katerih je težko lakoto preživelo le šest. Družina je bila revna. Delali so vsi, tudi otroci. Njegov oče je bil kmečki delavec, prav tako Gazizovih pet bratov. Gaziz je začel peti pri 5 ali 6 letih. Starša Salih in Galima sta bila dobra pevca. Njuno petje je bilo priljubljeno med prebivalci Staromuraptalova in okoliških vasi.
Po očetovi smrti za tuberkulozo je Gaziz pri 7 letih začel delati kot pastir živine. Leta 1908 se je skupaj z bratom Abdrahmanom odpravil iskat delo v Taškent. Poleti je delal v vinogradih, pozimi pa se je učil petja v medresi. Zaradi lepega petja so ga začeli vabiti na amaterske večere, kjer je pel baškirske in tatarske ljudske pesmi. Živel je v Taškentu in koncertiral v taškentskih parkih. Njegova slava dobrega profesionalnega pevca se je razširila vse do Sibirije, Tatarstana in Baškortostana. Leta 1914 je začel gostovati med tatarskim in baškirskim prebivalstvom v Povolžju, Sibiriji in Kazahstanu.
Sodeloval je v baškirskem narodnoosvobodilnem gibanjuГалина Г. К 75-летию Башкирского государственного театра оперы и балета:страницы истории . Ватандаш, 2014, 2. ISSN 1683-3554. Arhivirano 4. marca 2016 in služil je v kontraobveščevalni službi v Orenburškem vojaškem oddelku Baškirskega vojaškega sveta (BVS).Таймасов Р. С. Участие башкир в Гражданской войне: книга первая. В лагере контрреволюции (1918 - февраль 1919 гг.). Уфа, 2009, str. 69. ISBN 978-5-7477-2159-3. V skladu z odredbo št. 34 BVS z dne 4. septembra 1918 je bil imenovan za vodjo Kipčaškega prostovoljnega odreda in na tem položaju ustal do 1. avgusta 1918.ЦГИА РБ Ф. 1201, Оп. 2. Д. 2. Л. 20
Leta 1920 je začel študirati na Ljudskem konservatoriju v Taškentu, kasneje pa je bil svetovalec na Moskovskem konservatoriju.
Od leta 1921 je koncertno dejavnost združeval z zbiranjem baškirskih in tatarskih ljudskih pesmi ter skladanjem. Zanimal se je za ljudsko izročilo vzhodnih ljudstev, baškirske in tatarske ljudske pesmi, njihovo zgodovino in legende. Postopoma je postal folklorist, zbiratelj in izvajalec.
1922-1929 Od leta 1922 do 1929 je živel v Kazanu, kjer je koncertiral, pisal pesmi in delal na operah s Sultanom Gabjašijem in V.I. Vinogradovom. Napisal je skice za opero Sanija na libreto tatarskega pisatelja Fatiha Amirkana. Delo na Saniji je nadaljeval s Sultanom Gabjašijem in Vasilijem Vinogradovom.
Premiera Sanije je bila 25. junija 1925 v Kazanu. Njen velik uspeh je navdihnil še druge skladatelje. Tej prvi tatarski operi je sledila druga z naslovom Ešče (Delavec). Obe operi sta bili deležni velikega odziva. Partitura Sanije in fotografije skladateljev in izvajalcev so bile celo razstavljene na mednarodni razstavi v Frankfurtu ob Majni. Opera Ešče je bila poleti 1930 izvedena v Moskvi na Vseslovanski olimpijadi narodnih gledališč.
1929–1938 Od leta 1929 sta bila Almuhametovo življenje in delo povezana z Ufo. Almuhametov je bil avtor brošure V boj za ustvarjanje baškirske sovjetske glasbe, objavljene v Ufi leta 1933, ki je prvič osvetlila stanje baškirske glasbene kulture in orisala možnosti za njen razvoj.
V Ufi je nastopal na koncertih in pisal glasbo. Bil je eden od organizatorjev baškirskega studia na moskovskem konservatoriju P.I. Čajkovskega in iniciator odprtja Baškirske filharmonije. Potoval je po okrožjih republike in iskal nadarjene pevce.
Leta 1929 je Gaziz Salihovič ob 10. obletnici Baškirske ASSR v soavtorstvu z Gabjašijem in Vinogradovom napisal slovesni marš Baškortostan. Almuhametov ga je izvedel na vladnem koncertu za delegate 7. vsebaškirskega jubilejnega kongresa sovjetov. Na tem kongresu je bila sprejeta odločitev, da se pevcu podeli naziv Ljudski umetnik Baškirske ASSR.
Od leta 1932 je delal na Glasbeni fakulteti v Ufi in hkrati na Baškirskem raziskovalnem inštitutu za jezik in književnost. Posnel je baškirske ljudske pesmi Aškadar, Buranbaj, Taftiljau, Ural, odlomek iz epske zgodbe Kungir-buga in druge.
Med svojimi koncertnimi turnejami in odpravami na zbiranje ljudskega izročila je Gaziz Salihovič še naprej iskal nove talente za operni studio in bil mentor številnim bodočim mojstrom: pevcem, glasbenikom in skladateljem. Med njimi so bili Banu Valejeva, Kabir Galimov, Gabdrahman Habibulin, Zagir Ismagilov, Husein Ahmetov, Zajtuna Ilbajeva in drugi.
Almuhametov svojega repertoarja ni omejil na ljudske pesmi, klasične romance in arije, temveč je ustvaril tudi svoja izvirna dela. Njegova balada Zlovešči veter je eno prvih del v tem žanru v baškirski in tatarski glasbi. Njegova pesem Ob smrti Majakovskega je bila prepoznavna, njegova besedila, kot so Čolni, Pišem pesmi in Na obali Agidela, pa so bila zelo priljubljena.
Almuhametov je za bodoče operno gledališče pripravil nacionalni repertoar in pri S. Gabjašiju in A. Ključarevu naročil novi operi. V baškirščino je prevedel italijanski operi Tajni zakon Domenica Cimarose in Lepa mlinarica Giovannija Paisiella.
V Ufi je Almuhametov dvakrat hudo zbolel za tifusom. Dve njegovi hčerki sta umrli v povojih.
Sovjetski režim ga začel obravnavati kot baškirskega nacionalista in ga 11. decembra 1937 aretiral. V zaporu je za rešetkami za vse zapornike pel pesmi Ural in Buranbaj. 10. julija 1938 je bil usmrčen in leta 1957 rehabilitiran.
Sklici
Vira
Атанова, Людмила Петровна. Жизнь как песня. Уфа, 1973. Газиз Альмухаметов и Султан Габяши в Казани: Материалы и документы. Уфа, 1995.
Kategorija:Baškirji Kategorija:Rojeni leta 1895 Kategorija:Umrli leta 1938