Anže Felicijan (krstno ime Anse Felicianig, včasih tudi Joannes Felicianig), slovenski kamnosek, zidar, * 1620, † 1680
Zasebno O Felicijanovemu otroštvu ni veliko znanega. Po pogostosti priimka je otroštvo morda preživel na Štajerskem, nato pa preko Vipavskega prišel v Brkine. Prebival je v Rodiku, kjer je leta 1639 omenjen kot član lokalne bratovščine sv. Valentina. Poročen je bil s Polono († 1686), s katero sta imela štiri sinove, Anžeta ml. (1641–1718), ki je prav tako bil zidar in kamnosek, Janeza, Tomaža, Jurija (1652–1735, po poklicu zidar), in dve hčeri, Uršulo in Marino.
Umrl je okrog leta 1680, ko je v pisnih virih že omenjen kot pokojnik. Delavnico sta prevzela njegova sinova Anže ml. in Jurij, iz Felicijanovega rodu pa je z vmesnimi prekinitvami izšlo še več kamnosekov vse do 19. stoletja v Danah in Kačičah.
Delo Okrog leta 1655 je postal samostojni kamnoseški mojster in v Rodiku odprl kamnoseško delavnico, leta 1656 pa je prvič omenjan kot mojster. V tržaških župnijah Dolina, Brezovica ter Loka je po zaslugi župnika Benedikta Fogarina zgradil več cerkva, pokopališč, zanje izdelal kamnoseške elemente ter notranjo opremo.
Leta 1661 je obzidal pokopališče pri cerkvi sv. Urha v Dolini in sezidal dva portona, portalni vhod na obzidano kraško dvorišče. Zanj je uporabil rodiški sivi apnenec. Nato je dve leti z brezovškim kamnosekom Anžetom Rojino sodeloval pri gradnji hrastovške cerkve sv. Antona Puščavnika (takrat cerkev sv. Helene). Leta 1663 je sezidal kor v rodiški cerkvi sv. Trojice, v hrastoveljski cerkvi sv. Trojice nova okna kot tudi prezbiterija v cerkvi Marije Snežne v Črnotičah in cerkvi sv. Elije v Mihelah. Cerkvi Marije Snežne je naslednjega leta (1665) prizidal še ladjo, v cerkvi sv. Jedrti v Prešnici pa kropilnik. V letih 1666–1667 je po vzoru dolinskih portalov postavil še dva pri rodiški cerkvi sv. Trojice ter ji prekril streho. Portona veljata za njegovo najboljše delo. Leta 1670 je sezidal vhodni portal v cerkev sv. Petra v Kozini s celopostavno podobo sv. Petra in obzidal pokopališče ter izklesal portal za mihelsko cerkev sv. Elije. Leta 1677 je postavil vhodno lopo pri rodiški cerkvi. Izdelal je tudi več kropilnikov, med drugimi za črnotiško cerkev sv. Pavla, kubedsko cerkev sv. Florijana, sv. Urha v Dolini, cerkev Marije Vnebovzete na Zvročkih, sv. Antona Puščavnika v Svetem Antonu in tinjansko cerkev nadangela Mihaela.
Njegova dela imajo navadno valovito vklesane podolžne profile, pogosto pa se na portalih pojavljajo angelčki s krilci in kodrastimi lasmi ali razne rozete. Te je pogosto izdeloval v kombinacijah sivega in črnega apnenca. Anžetov podpis s kraticami zaznamujejo elementi gotike, renesanse in baroka, najbolj vidna je črka F ter N z desno ukrivljenim deblom. Na podlagi kamnoseških značilnosti njegovih del se predvideva, da je Felicijan izdelal tudi nekatere stavbne člene pri drugih cerkvah v Klancu pri Kozini, Ocizli, Krogljah, Petrinjah in Črnem Kalu ter tudi kamniti pokopališki križ, ki danes stoji v Kodretih.
Viri
Kategorija:Slovenski kamnoseki Kategorija:Slovenski zidarji