desno|sličica|Vzorčna tabela pisav nemške pisave, avtor Kaushik Carlini, 2021.
Nemška kurenta, gotska kurziva ali pisana gotica () je stara oblika pisave v nemškem jeziku, ki temelji na poznosrednjeveški kurzivi. Znana je tudi kot (»kurzivna pisava«) in (»nemška pisava«). Razvila se je v 14. stoletju kot poenostavljena oblika teksture, in pod vplivom teksture, ki se je uporabljala za pisanje listin. Pisana gotica se je deloma razvila tudi zaradi uvedbe papirja, ki je bil bolj gladek od pergamenta, zato je bilo lažje hitro pisati na papir s pisano gotico. Skozi zgodovino uporabe v prvi polovici 20. stoletja so številne posamezne črke dobile različne oblike.
Dobršen del virov od 16. do začetka 20. stoletja je pisan prav v tej pisavi. Kurenta se je uporabljala le za tekste v nemščini, za besedila v drugih jezikih (npr. v latinščini, italijanščini, slovenščini) se je uporabljala tako imenovana latinska pisava. Nemški pisci so vzporedno uporabili kurzivne stile, nemško kurento in latinsko kurzivno, pri čemer so: lokacija, vsebina in kontekst besedila določili, kateri skriptski slog uporabiti.
V pisani gotici so pogostejše črte, ki segajo pod spodnjo črto, zlasti v črkah ⟨f⟩ in ⟨s⟩, stebla pa so bolj ukrivljena in zankasta kot navpična (zlasti v črki ⟨d⟩). Črke ⟨a⟩, ⟨g⟩ in ⟨s⟩ (na koncu besede) so zelo podobne svojim karolinškim oblikam. Vendar vseh teh značilnosti ne najdemo v vseh primerih pisane gotice, zaradi česar je težko določiti, ali se pisava sploh lahko imenuje pisana gotica ali ne.
Nanaša se na različne oblike pisav; Lieftinck je pisano gotico razdelil na tri sloge:
Littera cursiva formata je bil najbolj čitljiv in okrašen slog. Littera cursiva textualis (ali libraria) je bila običajna oblika, ki se je uporabljala za pisanje standardnih knjig in se je običajno pisala z večjim peresom, zaradi česar so bile črke večje. Littera cursiva currens se je uporabljala za učbenike in druge manj pomembne knjige, njene oblike pa so bile najmanj standardizirane.
Sütterlin je sodobna pisava, ki temelji na kurenti in jo zaznamujejo poenostavljene črke in navpične poteze. Oblikovana je bila leta 1911 in se je v vseh nemških šolah poučevala kot glavna pisava od leta 1915 do začetka januarja 1941, ko jo je nadomestila deutsche Normalschrift (»običajna nemška pisava«), ki je včasih imenovana »latinska pisava«.
Primeri pisanja
Glej tudi
Gotica Fraktura
Sklici
Kategorija:Strani, ki vsebujejo navadno IPA Kategorija:Pisave s štiričrkovno oznako ISO 15924 Kategorija:Članki, ki vsebujejo nemško besedilo Kategorija:Pisave