Kapnik v Lipjih jamah (tudi kapnik v Lipovih dolinah) je geomorfološka naravna vrednota in z zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame razglašen naravni spomenik na Divaškem krasu v jugozahodni Sloveniji. Nahaja se v območju brezstrope jame v Lipovih dolinah med Divačo in Škocjanskimi jamami, v bližini naselja Dolnje Ležeče.Boštjan Burger: Regijski park Škocjanske jame – doli in brezstrope jame. Burger landmarks / MojaSlovenija.si, pridobljeno 28. 11. 2025.Javni zavod Park Škocjanske jame: Naravna dediščina. Uradna spletna stran Regijskega parka Škocjanske jame, pridobljeno 28. 11. 2025. Kapnik je preostanek velikega stalagmita iz nekdanje jame, ki je bila zaradi raztapljanja in odstranjevanja nadležnih kamnin odprta na površje. sličica|500x500_pik|Nadzemni kapnih v Lipjih jamah

Lega in opis Naravni spomenik leži na približno 450 m nadmorske višine na vrtačastem, deloma zaraščenem kraškem površju južno od naselja Dolnje Ležeče in severno od Škocjana. Kapnik stoji na dnu manjše kotanje v Lipovih dolinah, kjer so v preteklosti izkopavali kremenčev pesek za potrebe kovaških in livarskih delavnic, pri čemer so odstranili več sto kubičnih metrov sedimentov in odkrili večje bloke sige oziroma fosilnih kapnikov. Najizrazitejši ostanek je masiven stalagmit, visok približno 2,5 m in z največjim premerom okrog 1,5 m; površina je rebrasto plastovita, vrh je zaobljen, siga pa je močno prekristalizirana in zato zelo čvrsta. Zaradi izpostavljenosti površinskim vplivom je kapnik podvržen zmrzalnemu preperevanju, porašča ga mah (ki ga službe Škocjanskih jam občasno odstranijo), ki skupaj z drugimi organizmi pospešuje biokemično raztapljanje sige.

V okolici kotanje se na površju pojavljajo ostanki jamskih sedimentov: grušč in prodniki pisanega roženca, posamezni kamni iz fliša ter rumenkasto rjava peščena ilovica.Andrej Mihevc: Speleogeneza Divaškega krasa. Založba ZRC, Ljubljana 2001, ISBN 961-6358-24-3. Ti sedimenti pričajo o nekdanjih vodnih tokovih in poplavnih fazah v zdaj že denudirani jami nad današnjimi Škocjanskimi jamami.

Nastanek brezstrope jame Kapnik v Lipjih jamah je del razpotegnjene brezstrope jame oziroma denudiranega jamskega rova, ki poteka v nizu podolgovatih vrtač in jarkov v smeri proti vzhodu in jugovzhodu ter se zaključi nad udornico Lisičnim dolom. Skupna dolžina tako ohranjenega površinskega rova je ocenjena na približno 1,8 km, kar predstavlja najdaljšo znano brezstropo jamo v Sloveniji. Nastala je tako, da se je kraško površje zaradi raztapljanja apnenca in odnašanja produktov preperevanja v geološko dolgem času postopno zniževalo, dokler se strop nekdanje jame ni odprl in porušil.

Raziskave Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU so pokazale, da se na Divaškem krasu v povprečju v milijonu let raztopi nekaj deset metrov apnenca, kar omogoča rekonstrukcijo časovne razmere, v kateri so današnje podzemne jame lahko postale brezstropi površinski pojavi. Denudirana jama v Lipovih dolinah je interpretirana kot predhodnik sedanjega jamskega sistema Škocjanskih jam, ki leži na nižji nadmorski višini in danes prevzema podzemni tok Reke.

Varstvo in pravni status Kapnik v Lipjih jamah je bil skupaj z drugimi kraškimi pojavi v okolici Škocjana leta 1996 razglašen za naravni spomenik državnega pomena v okviru Regijskega parka Škocjanske jame.Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ). Pravni informacijski sistem Republike Slovenije (PISRS), pridobljeno 28. 11. 2025. Zakon in upravljavski načrti parka določajo varstveni režim, ki omejuje posege v prostor in prepoveduje odstranjevanje sige ter drugih geomorfoloških oblik.Resolucija o programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame 2024–2028. Uradni list Republike Slovenije, št. 33/24, pridobljeno 28. 11. 2025.

Naravni spomenik ni opremljen kot klasično turistično razgledišče; obisk je mogoč po gozdnih poteh z območja Dolnjih Ležeč (mimo šole Sodobna fitoterapija), pri čemer morajo obiskovalci upoštevati navodila parka in se izogibati plezanju po kapniku, saj je ta kljub trdni zgradbi zaradi krhkosti površinskih plasti občutljiv na mehanske poškodbe. Posebna pozornost je namenjena tudi preprečevanju nadaljnjega pospešenega razpadanja zaradi zaraščanja z mahovi in lišaji ter zaradi morebitnega onesnaževanja iz okolice.

Pomen Kapnik v Lipjih jamah je nazoren primer prehoda podzemne jame v površinski relief in pomembna učna točka za razumevanje razvoja Divaškega krasa in Škocjanskega jamskega sistema. Zaradi dobro ohranjenih oblik in lege v denudirani jami je pogosto vključen v strokovne ekskurzije geologov, geografov in jamarjev ter v izobraževalne programe Regijskega parka Škocjanske jame. Hkrati je kapnik simbol vezanosti kraške krajine na nekdanje podzemne procese in predstavlja enega izmed značilnih elementov naravne dediščine parka.

Glej tudi Lipove doline Škocjanske jame Regijski park Škocjanske jame Brezstropa jama

Sklici

Kategorija:Dolnje Ležeče Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije