Nabiralništvo je zbiranje prosto rastočih rastlin, gob in drugih naravnih dobrin v naravnem okolju. V širšem pomenu zajema nabiranje užitnih in zdravilnih divjih rastlin, gozdnih plodov (npr. borovnice, maline, robide), kostanja, gob, zelišč ter drugih samoraslih virov hrane in surovin (npr. za pletarstvo). V človeški zgodovini je bilo nabiralništvo skupaj z lovom temeljni način preživetja, danes pa ima v Evropi predvsem dopolnilno prehransko, gospodarsko, rekreacijsko, izobraževalno in kulturno vlogo.Gozd in gozdarstvo v Sloveniji. Ekošola, 2021, str. 10–12 (nabiralništvo kot dopolnilna gospodarska raba gozda).Učna pot po stopinjah koliščarjev. Šolski center Ljubljana, 2014 (poudarek na nabiralništvu pri koliščarjih).
Pomen Nabiralništvo ima več razsežnosti. Na prehranskem področju dopolnjuje jedilnik z lokalno, sezonsko in pogosto hranilno bogato hrano, bogato z vitamini, minerali, prehranskimi vlakninami in sekundarnimi rastlinskimi metaboliti.Geografija v šoli, št. 1/2021: članek o vlogi divjih rastlin v lokalnem okolju (ključne besede: divje rastline, nabiralništvo, preživetje, hrana, zdravilo, ekološko kmetijstvo, samooskrba). Za številne skupnosti je nabiranje gozdnih plodov, gob in zelišč tudi pomemben dopolnilni vir dohodka, zlasti v gozdnatih območjih. V sodobnem času je nabiralništvo vse bolj povezano s trajnostnim turizmom, zdravim življenjskim slogom, samooskrbo in okoljsko etiko, saj ljudem omogoča bolj neposreden stik z ekosistemi in razumevanje njihove omejenosti.Slovenia Green – narava in pokrajina: smernice za zmerno nabiralništvo in odgovorno ravnanje obiskovalcev. Visit Slovenia, 2024.
Nabiralništvo ima tudi pomembno kulturno in simbolno vlogo. Z njim so povezana številna ljudska znanja in običaji, od zeliščarstva in priprave tradicionalnih jedi do obredov, povezanih z letnimi časi. Prenos teh znanj med generacijami je del nesnovne kulturne dediščine, ki jo v nekaterih primerih varujejo države in mednarodne institucije.
Zgodovina V prazgodovini je bilo nabiralništvo skupaj z lovom osnovni način zagotavljanja hrane za lovsko-nabiralske skupnosti. Ljudje so nabirali plodove dreves, oreške, gomolje, užitne liste, zelišča in divje žito ter divje sadeže močvirij (npr. vodne oreške). Arheološke raziskave kažejo, da so prebivalci kolišč in zgodnjih stalnih naselij poleg poljedelstva še vedno v veliki meri posegali po divjih rastlinah in plodovih, ki so dopolnjevali njihovo prehrano in služili tudi kot zdravilo.Učna pot po stopinjah koliščarjev. Šolski center Ljubljana, 2014.
V Evropi je z razvojem poljedelstva in živinoreje delež nabiralništva v prehrani postopoma upadal, vendar nikoli ni povsem izginil. V mnogih podeželskih okoljih so se ohranile prakse nabiranja zdravilnih rastlin, gob, kostanja, brinovih jagod in drugih plodov, zlasti v obdobjih pomanjkanja ali kriz (vojne, gospodarske krize). V 20. in 21. stoletju nabiralništvo doživlja ponovno oživitev, povezano z gibanji za ekološko kmetijstvo, lokalno hrano, samooskrbo in kulinariko, ki poudarja uporabo divjih rastlin.
Nabiralništvo v Sloveniji
Tradicija in pravni okvir V Sloveniji ima nabiralništvo dolgo tradicijo, povezano z gozdnatostjo države in pestrostjo rastlinskih združb. Nabiranje gob, kostanja, jagodičevja, zdravilnih rastlin in drugih gozdnih plodov je del vsakdanjika številnih gospodinjstev in pomemben element dopolnilnega dohodka v nekaterih regijah.Gozd in gozdarstvo v Sloveniji. Ekošola, 2021. Smernice za razvoj lokalne oskrbe z zelišči poudarjajo, da je nabiralništvo (zlasti nabiranje zelišč v naravi) del slovenske tradicije, ki jo je treba ohranjati, hkrati pa tudi strogo trajnostno upravljati.Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči za potrebe živilsko-predelovalne industrije in gostinstva. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, 2022.
Nabiranje gozdnih plodov, gob in zelišč urejajo različni predpisi s področja varstva narave, gozdarstva in lovstva, ki določajo dovoljene količine, zavarovana območja ter prepovedi posegov v zavarovane vrste in habitate. V okviru smernic trajnostnega turizma se poudarja zmerno nabiralništvo in načelo, da naj obiskovalci naberejo le toliko, kolikor je dovoljeno in kar zares potrebujejo.Slovenia Green – narava in pokrajina. Visitmoravsketoplice.com, 2023.
Sodoben razvoj in delavnice divje hrane V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji močno razširilo organizirano nabiralništvo v obliki vodenih delavnic, pohodov in kulinaričnih dogodkov. Pojavile so se nabiralniško-kulinarične delavnice, na katerih udeleženci spoznavajo užitne divje rastline, zelišča in gobe ter njihove kulinarične možnosti, pogosto z vključeno pripravo hrane iz nabranih sestavin.»Nabiralniško–kulinarnična delavnica: Divji okusi narave.« PolnaCajna.si, 2024.»Nabiralniško-kulinarična delavnica – Divja hrana.« Zavod Satia, 2023. Takšne delavnice se izvajajo po vsej Sloveniji, od Goričkega in Kozjanskega, Gorenjske do Ljubljanskega barja ter Krasa in Primorske.
Na področju nabiralništva divje hrane delujejo posamezni strokovnjaki in organizacije, ki povezujejo botaniko, ekologijo, prehrano in kulinariko. Med njimi so npr. delavnice in projekti dr. Katje Rebolj (ROŽMA), ki se osredotočajo na hranilne spomladanske rastline in zgodovinsko divjo hrano,Katja Rebolj: opis nabiralniških delavnic na Katjarebolj.com, 2025. izobraževanja Karmen Gajšek (Kje so tiste rožice) s poudarkom na samooskrbi in kuhanju brez trgovin,»Delavnice in dogodki v naravi.« Tisterozice.com, 2024. delavnice v okviru šole Sodobna fitoterapija, ki jo vodi prof. dr. Samo Kreft, Društvo Divja ter številne lokalne pobude, ki nabiralništvo povezujejo s permakulturo in trajnostnim turizmom.»Divja hrana – nabiralniško kulinarična delavnica.« Zavod Satia, 2023.
Zeliščarstvo kot nesnovna kulturna dediščina Posebno mesto ima v Sloveniji zeliščarstvo, ki je neposredno povezano z nabiranjem zdravilnih rastlin v naravi. Zeliščarstvo je bilo decembra 2022 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije kot ena najstarejših oblik nesnovne dediščine, ki jo nosijo zeliščarji in zeliščarice iz različnih krajev Slovenije.»Zeliščarstvo.« Register nesnovne kulturne dediščine, Nesnovnadediscina.si, 2022.»Zeliščarstvo – nesnovna kulturna dediščina.« Slovenski etnografski muzej, 2023.
V okviru stalnega seminarja za etnobotaniko »Človek in rastlina« ter različnih muzealnih in terenskih projektov se zeliščarstvo predstavlja kot živa dediščina, ki združuje tradicionalno znanje o nabiranju, sušenju in uporabi zdravilnih rastlin z novimi pristopi fitoterapije.LAS Barje: »Zeliščarstvo – nesnovna kulturna dediščina«, 2023. Nabiralništvo zelišč se tako prepleta s sodobnim izobraževanjem in popularizacijo zeliščne medicine.
Izvajalci, učitelji in promotorji Na področju nabiralništva in divje hrane v Sloveniji deluje raznolika skupina učiteljev, vodičev, zeliščarjev, biologov, farmacevtov in kulinaričnih ustvarjalcev. Med izvajalci izobraževanj so npr. šola Sodobna fitoterapija, ki organizira delavnice spoznavanja divjih rastlin in zelišč ter sodeluje pri Festivalu nabiralništva,Festival nabiralništva – delavnice in sodelujoči: Festivalnabiralnistva.si, 2025. spletna skupnost Nabiralci.si, ki združuje strokovnjake s področja botanike, fitoterapije in permakulture,»Spletna članska skupnost Nabiralci.« Nabiralci.si, 2024. ter različni zavodi in društva, ki organizirajo nabiralniške sprehode in kulinarične delavnice divje hrane.PolnaCajna.si: ponudba nabiralniško–kulinarničnih delavnic, 2024.Tisterozice.com: nabiralniške delavnice in predavanja o divjih rastlinah, 2024.
Festivali in prireditve Pomemben del sodobnega nabiralništva v Sloveniji predstavljajo tematski festivali. Festival nabiralništva poteka v Ljubljani in po različnih krajih Slovenije; združuje slovenske nabiralce, gobarje, vrhunske kuharje in razstavljavce na večdnevnem programu z delavnicami, kuharskimi šovi in razstavami divjih rastlin in gob.»Festival nabiralništva 2025.« Festivalnabiralnistva.si, 2025.»Festival nabiralništva – Pogačarjev trg.« LPT.si, arhiv dogodkov, 2025.
Festival divje hrane (FesDivjal) v Kozjanskem parku je osrednji slovenski festival, posvečen divji hrani; povezuje nabiralništvo, ekološko kmetijstvo, varovanje biotske pestrosti in lokalno kulinariko ter vključuje številne delavnice, predavanja in degustacije.»FesDivjal – slovenski festival divje hrane.« FVO.si, 2025.»FesDivjal 2025 – 4. slovenski in mednarodni festival divje hrane.« Kozjanski-park.si / Napovednik dogodkov, 2025.Turistična zveza Slovenije: »Festival divje hrane na Kozjanskem«, 2023.
Na področju zelišč in zeliščarstva potekajo tudi tematski festivali, med njimi festival zeliščarstva oziroma festival zelišč, ki ga od leta 2018 organizirajo na različnih lokacijah (npr. v Arboretumu Volčji Potok in drugih krajih po Sloveniji) ter združuje predavanja, tržnico zeliščarskih izdelkov, vodenja in delavnice.»Festival zelišč v Arboretumu Volčji Potok.« Modre-novice.si, 2025.Herbs.si: opis festivala zeliščarstva v Jurkloštru, 2024. Zeliščarstvo kot nesnovna kulturna dediščina je pogosto predstavljeno tudi v okviru muzealnih dogodkov in strokovnih seminarjev.Slovenski etnografski muzej: »Zeliščarstvo – nesnovna kulturna dediščina«, 2023.
Sklici
Glej tudi
Zeliščarstvo Gobarjenje Kulinarika Slovenije Nesnovna kulturna dediščina
Kategorija:Rastline