desno|sličica|424x424_pik|Cremonov načrt (spodaj) s prvotnim legopisom sil zunanjih sil na paličje (zgoraj). Cremonov načrt (tudi Cremona-Maxwellova metoda) je v statiki grafična metoda za določanje sil v statično določenemu ravninskem paličju. Metodo je leta 1872 razvil italijanski matematik Luigi Cremona (1830–1907), vendar so se razpoznavni Cremonovi načrti pojavili že vsaj leta 1725 v delu Nouvelle Méchanique ou Statique () francoskega matematika Pierra Varignona.
Metoda z risanjem sklenjenih mnogokotnikov sil podaja ravnotežne pogoje za vsako vozlišče statično določenega ravninskega paličja in s tem ekvivalent sistema enačb, ki bi ga dobili z uporabo vozliščnega postopka. Slednji temelji na zaporednemu posameznemu postavljanju ravnotežnih pogojev glede na izbrano matematično orientacijo (bodisi pozitivna v nasprotni smeri urinega kazalca bodisi negativna v smeri urinega kazalca) ob predpostavki, da se v vsakem vozlišču paličja v dveh ravnotežnih pogojih pojavita samo dve spremenljivki. Izdelavo diagrama poenostavi predhodno poznavanje reakcij v podporah paličja, če pa se postopek prične v vozlišču z največ dvema neznanima silama, pa se postopek še dodatno olajša. Število sil s prijemališčem v danem vozlišču je poljubno veliko, razen v začetnem vozlišču, kjer morata nastopati kvečjemu dve sili. Za postopek je pomembna tudi označitev sile, ta je bodisi tlačna bodisi natezna. Končni grafični rezultat se da preko merila načrta preračunati v posamezne sile.
Za izdelavo Cremonovega načrta najprej izrišemo vse zunanje sile in jih premaknemo na premico, kakor je to prikazano na skici, ki je rezultanta in je nična, saj paličje miruje. Nato se izbere vozlišče (členek) A, saj ima samo dve neznani sili v palicah 1 in 4, izbere se tudi orientacijo, na skici je uporabljena negativna orientacija. Sila v palici 1 je usmerjena proti členku A, zato je tlačna sila, sila v palici 4 pa je usmerjena stran od členka A, zato gre za natezno silo, kar ponazarja tudi Cremonov načrt: premica sile v palici 1 poteka levo navzdol in se seka s premico sile v palici 4, ki gre navzgor in desno. Za določitev sil v členku C uporabimo isti postopek: sila iz palice 1 poteka desno navzgor, nato sledijo sila na členek C, sila v palici 2 (levo navzdol) ter sila v palici 6 (levo navzgor), mnogokotnik sil pa se ponovno zaključi s silo iz palice 1. Postopek se ponavlja za vse členke danega paličja. Tako imajo narisani vektorji sil skupno začetno in končno točko, v kolikor je sistem v ravnotežju, je mnogokotnik sil sklenjen lik.
Viri
Kategorija:1872 v znanosti Kategorija:Klasična mehanika Kategorija:Diagrami