Lena (, , ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, v severnem delu Španije. Nahaja se v južnem delu osrednje Asturije, na meji z Leonom, približno 34 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na Quirós, na severu na Rioso in Mieres, na severovzhodu na Aller, na jugovzhodu na Villamanín (v Leonu), na jugozahodu na Seno de Luno in San Emiliano (v Leonu). Središče občine je v Poli de Leni. V občini povsod uradno uporabijo asturijsko poimenovanje naselij tudi v dokumentih v kastilijski španščini. Lokalno narečje je zelo podobno leoneščini, ki jo govorijo v sosednjih južnih občinah.

Zgodovina Spomeniki pravekov so megaliti in dolmeni ter gomilna grobišča. V času Rimskega cesarstva se je tukaj peljala cesta do Osrednje Mezete, ob kateri so nastali naselja in utrdbe.

V srednjem veku je bila občina prehod za romarje ob Jakobovi poti v Galicijo. V 9. stoletju, v času vladanja asturijskih kraljev Ramiruja I. in Ordoñuja I. so gradili cerkev Sv. Kristine v Leni.

1266 je Alfonz X. Kastiljski daroval Carto Pueblu Leni, ki je tako postala četrta največja občina v Asturiji.

1836 se je Mieres osamosvojil od Lene, ki je takrat dosegla sedanjo ozemeljsko velikost.

V španski vojni za neodvisnost so Francozi zažgali mestno hišo, arhiv in cerkev. Zaradi slabih spominov več niso praznovali praznika Svetega Martina iz Toursa, ki je živel v današnji Franciji, namesto tega imajo praznik pilarske Device 12. oktobra.

V karlistični vojni so bili boji v občini med liberalci in absolutisti. V 19. stoletju so bila ustanovljena rudniška podjetja ter so odprli jeklarno, železolivarno in druge tovarne. V Muñónu so izkopali cinabarit. 1884 so končali izgradnjo železniške proge, ki je povečala pomen občine na južnem delu Asturije.

V španski državljanski vojni je Lena do konca podpirala republikance in so se po vojni gverilci borili naprej proti Francovi diktaturi na bližnjih gorah pod vodstvom Germána Álvareza. V vojni so spet zažgali mestno hišo, ki so jo potem nazaj postavili.

Na sredi 20. stoletja je bilo rudništvo glavni dejavnik gospodarskega razvoja. Panoga je od 70. 20. stoletja postopoma omagala, čeprav še danes delujejo rudniki v občini.

2023 so odprli prvo hitro železnico.

Geografija Občina se nahaja na sredi Kantabrijskega gorovja. Najvišji vrh Peña Ubiña (asturleonsko Penubina, 2411 m) je na južnem delu občine, na meji z Leonom. V bližini je prelaz Payares, ki je mejni prehod med Asturijo in Leonom ter je povezan z več legendami in miti.

Glavna reka je Lena, ki izvira iz sotočja rek Huerna (Güerna) in Payares. Lena je eden glavnih pritokov reke Caudal.

V gozdovih rastejo predvsem bukve, kostanji in bodike. Na gorah so pašniki, kjer se pasejo še goveda, konji in ovce. Divje živali so srna, kantabrijski gams, divji prašič in nekaj ogroženih vrst, kot so kantabrijski divji petelin, planinski orel in volk.

Kultura Cerkev sv. Kristine (iz 9. stoletja, zgrajena v preromanskem slogu) El Hospitalón (iz 16. stoletja) Palača Revillagigedo Palača družine Mendoza Palača Faes v Carabanzu (iz 17. stoletja) Cerkev sv. Petra v Jomezani (zgrajena 1690)

Lena in Quirós skupaj imajo praznik Jagnjeta prvo nedeljo julija, v lokaciji Prau Ḷḷagüezos. Takrat dodelijo nagrado Güelos del Aramo najstarejšemu zakonskemu paru okolice.

V aprilu imajo festival cvetlic v dolini reke Nalón, v Poli de Leni.

Poseben pustni običaj Lene je zamarronada, ki je do neke mere podobna slovenskemu kurentovanju.

Šport Lena je smučarski raj Asturije, hkrati tudi druge gore ponujajo odlični teren za tiste, ki radi imajo planinske športe. Blizu prelaza Payares je smučarsko središče Valgrande-Pajares.

Sklici

Kategorija:Občine v Asturiji