Quiriguá () je starodavno majevsko arheološko najdišče v departmaju Izabal v jugovzhodni Gvatemali. Gre za srednje veliko najdišče, ki obsega približno 3 kvadratne kilometre vzdolž spodnjega toka reke Motagua,Ashmore 1980, p.24. pri čemer je ceremonialno središče približno 1 km od severnega brega. V času klasičnega obdobja Majev (200–900 n. št.) je bila Quiriguá umeščena na stičišče več pomembnih trgovskih poti. Naselbina je bila poseljena že do leta 200, gradnja akropole se je začela okoli leta 550, v 8. stoletju pa je sledil razcvet obsežnejše gradnje. Vsa gradbena dejavnost je zamrla okoli leta 850, z izjemo kratkega obdobja ponovne poselitve v zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900 – ok. 1200). Quiriguá si arhitekturne in kiparske sloge deli z bližnjim mestom Copán iz klasičnega obdobja, s katerim je tesno povezana tudi zgodovinsko.Miller 1999, p.49.
Hiter razvoj mesta Quiriguá v 8. stoletju je bil povezan z vojaško zmago kralja K'ak' Tiliw Chan Yopaata nad Copánom leta 738. Ko je bil največji kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil (znan tudi kot »18-zajec«), poražen, so ga ujeli in nato žrtvovali na Velikem trgu v Quiriguáju.Looper 2003, pp.4–5, 83. Pred tem je bila Quiriguá vazalna država Copána, po tem dogodku pa je ohranila svojo neodvisnost. Ceremonialna arhitektura v Quiriguáju je precej skromna, vendar je pomen najdišča v bogastvu kiparskih stvaritev, vključno z najvišjo stelo, postavljeno v majevskem svetu.Coe 1999, p.121. Zaradi zgodovinskega pomena je bilo najdišče Quiriguá leta 1981 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.
Ime in lokacija
Arheološko najdišče Quiriguá je poimenovano po bližnji istoimenski vasiLooper 2003, viii. in je nekaj več kot 200 km severovzhodno od mesta Gvatemala;Stross et al. 1983, p.333. leži v občini Los Amates v departmaju Izabal na nadmorski višini 75 m.Inforpress.
Quiriguá leži na severnem bregu spodnjega toka reke Motagua, na mestu, kjer se dolina razširi v poplavno ravnico, zaradi česar je bilo najdišče skozi stoletja izpostavljeno občasnim poplavam.Looper 2003, p.35. Čeprav je reka v času poselitve mesta tekla blizu najdišča, je od takrat spremenila strugo in zdaj teče 1 km južno od ceremonialnega središča. Quiriguá je oddaljena 48 km severno od Copána in leži 15,7 km severozahodno od mednarodne meje s Hondurasom.
Lokalna kamnina je trd rdeč peščenjak, ki so ga prebivalci uporabljali pri gradnji spomenikov in arhitekture. Ta lokalni peščenjak je zelo trden in ni nagnjen k striženju ali pokanju, kar je kiparjem v Quirigui omogočilo postavitev najvišjih samostoječih kamnitih spomenikov v Ameriki.Miller 1999, p.82. Quiriguá je bila zgrajena neposredno nad prelomnico Motagua, zato je mesto v preteklosti utrpelo škodo zaradi močnih potresov.Sharer & Traxler 2006, p.507.
Prebivalstvo Čeprav je bila elita v Quiriguáju po etnični pripadnosti nedvomno majevska,Looper 1999, p.264. naselbina leži na južnem obrobju mezoameriškega območja, prebivalstvo pa je bilo vsaj dvoetnično,Sheets 2000, p.442. pri čemer so bili etnični Maji v manjšini. Večina prebivalstva je etnično pripadala manj kompleksnemu vmesnemu območju (t. i. Intermediate Area), ki leži onkraj vzhodne meje Mezoamerike. Gostota prebivalstva v središču mesta je bila v obdobju pozne klasike ocenjena na 400 do 500 ljudi na kvadratni kilometer,Drew 1999, p.344. največje ocenjeno število prebivalcev pa je znašalo od 1200 do 1600; raziskave so na območju naselbine odkrile povprečno 130 objektov na kvadratni kilometer, medtem ko jih je bilo v središču Copána 1449 na km².Sharer & Traxler 2006, p.686. Nizka gostota prebivalstva kaže na to, da je Quiriguá služil kot središče za razpršeno podeželsko prebivalstvo.Looper 2003, p.1.
Število prebivalcev v dolini Quiriguá se je po uspešnem uporu proti Copánu leta 738 hitro povečalo, čeprav naselbina nikoli ni bila gosto naseljena.Martin & Grube 2000, p.219. V 9. stoletju je prišlo do močnega upada števila prebivalcev, kar je naposled privedlo do opustitve mesta.
Gospodarstvo Reka Motagua teče iz gorskega sveta zahodne Gvatemale, Quiriguá pa je imel idealno lego za nadzor nad trgovino s surovim žadom – katerega večina nahajališč je bila v srednjem toku doline MotaguaMiller 1999, p.54. – ter za nadzor nad pretokom drugih pomembnih dobrin po reki, kot je kakav, ki so ga pridelovali kot lokalno tržno kulturo.Drew 1999, p.240. Čeprav so kakav pridelovali za trgovino, je koruza ostala glavna lokalna poljščina zaradi svoje osrednje vloge v prehrani Majev.Ashmore 2007, p.111. Poleg tega je koruza verjetno predstavljala pomemben del dajatev, ki jih je naselbina plačevala svojim gospodarjem v Copánu – mestu, ki je izčrpavalo lastne lokalne vire. Čeprav so na najdišču našli le malo žada, obstajajo dokazi o trgovanju z obsidianom iz vira Ixtepeque, ki leži blizu zgornjega toka reke Motagua.Stross et al. 1983, p.335.
V klasičnem obdobju je lega najdišča postavljala Quiriguá na križišče trgovske poti, ki je vodila iz višavja do karibske obale in poti, ki je povezovala Copán z glavnimi mesti v kotlini Petén.Looper 2003, p.2.
Znani vladarji Kot je razvidno iz hieroglifnih napisov v Quiriguáju, so vsi datumi podani v štetju našega štetja (po letu 0). Napisi o majevskih vladarjih včasih vsebujejo omembo številke (t. i. številka tzakbul oziroma štetje, poimenovano po njegovem glavnem glifu), za katero se domneva, da določa položaj vladarja v dinastičnem zaporedju nasledstva na oblasti v določenem središču. Tako številka tzakbul 5 pomeni, da je bil vladar peti v vrsti dinastičnega nasledstva.Jones 1983, p.122
Ime (ali vzdevek)Vladal Zaporedje dinastičnega nasledstvaThe numbers given here follow those noted in Looper 2003, p.205. "Tok Ch'ich' " 426–?Martin & Grube 2000, p.216. 1 Tutuum Yohl K'inich ok. 455 2 Mih Toh ok. 480Looper 2003, pp. 205–209. 3 Chan [Yop]aat 493+ 4 Unknown rulers 500+ 5+ K'awiil Yopaat ("Ruler 5") ok. 653 12??...Kin Chaahk13? K'ak' Tiliw Chan Yopaat ("Cauac Sky" or "Kawak Sky") 724–785Martin & Grube 2000, p.218. 14? Chan Tiliw Yopaat ("Sky Xul") 785 – 15? K'ahk' Jolow Chan Yopaat ("Jade Sky")810 16? Zgodovina Zgodnja zgodovina
Obstajajo dokazi, da je bilo območje Quiriguá naseljeno že v poznem predklasičnem obdobju (400 pr. n. št. – 200 n. št.). Čeprav nobenih zgradb ni bilo mogoče z gotovostjo datirati v to obdobje, so našli številne artefakte iz poznega predklasičnega obdobja, vključno s 63 figuricami in rezilom iz roženca. Keramika iz zgodnjega klasičnega obdobja, najdena v Quiriguá, je podobna najdbam iz Copána in Chalchuape v Salvadorju, medtem ko figurice grbavcev iz žada iz istega obdobja spominjajo na tiste, najdene v osrednjem Hondurasu in gorskem svetu Gvatemale. Te zgodnje najdbe pričajo o vključenosti Quiriguá v širšo jugovzhodno majevsko regijo že od poznega predklasičnega obdobja dalje.<ref name="Looper 2003, p.38">Looper 2003, p.38.</ref
Kombinacija hieroglifskih besedil iz Tikala, Copána in Quiriguá, skupaj z arhitekturnimi slogi in kemijskimi analizami kosti ustanovitelja dinastije Copán, nakazuje, da sta mesti Quiriguá in Copán ustanovila elitna kolonista iz velikega mesta Tikal v okviru širjenja tega mesta na jugovzhodno obmejno območje majevske regije.Sharer & Traxler 2006, p.333.Sharer et al. 2005, p.196.Looper 2003, pp.37–38. Zabeležena zgodovina mesta Quiriguá se začne leta 426, v zgodnjem klasičnem obdobju (ok. 200 – ok. 600); glede na hieroglifske napise na drugih najdiščih je bil 5. septembra tistega leta K'inich Yax K'uk' Mo' ustoličen kot kralj Copána.Martin & Grube 2000, p.192. Le tri dni pozneje je na prestol v Quiriguá postavil »Tok Casperja«, prvega znanega kralja tega mesta. Iz tega je razvidno, da je bilo mesto Quiriguá že od samega začetka svoje zabeležene zgodovine podrejeno svoji južni sosedi in ustanovljeno z namenom, da bi donosno trgovsko pot ob reki Motagua spravili pod nadzor Copána in posredno Tikala. V naslednjih stoletjih, o katerih je znanega le malo, se je obredna arhitektura v Quiriguá omejevala na skupino A na vrhu griča in široko zemeljsko ploščad na dnu doline. Zabeleženo je, da je leta 455 stelo – ki pa še ni bila odkrita – postavil Tutuum Yohl K'inich, drugi kralj Quiriguáje.Martin & Grube 2000, p.217. Zgodnejši spomenik priča o tem, da je leta 480 obred nadzoroval takratni vladar iz Copána, kar potrjuje, da je Quiriguá še naprej ohranjala status vazala tega mesta. Hieroglifno besedilo iz leta 493 omenja še dva kralja Quiriguáje, vendar pa vrzeli v besedilu močno otežujejo branje in razvozlavanje njunih imen.
Obstajajo tesne vzporednice med arhitekturo in spomeniki iz 5. stoletja v Quiriguáji ter v Uaxactúnu na območju severnega Peténa – na najdišču, ki je konec 4. stoletja prišlo pod oblast Tikala. Te podobnosti kažejo, da je Quiriguá ostala tesno povezana z mogočno mrežo zavezništev Tikala.Looper 2003, p.50.
Obdobje zastoja in ponovni razcvet
Quiriguá je od preloma 6. stoletja do sredine 7. stoletja doživljala obdobje zastoja. To je morda povezano z obdobjem zastoja v Tikalu v času srednjega klasičnega obdobja, ki ga je povzročil poraz Tikala v spopadu s Calakmulom. Obstajajo dokazi, da je bila Quiriguá v tem času tarča napada neznanih sovražnikov; na to kažejo očitno namerne poškodbe na steli U in spomeniku 26, kakršne so značilne za škodo, ki jo povzročijo vdirajoči bojevniki. V tem obdobju zastoja, ki je trajalo od leta 495 do 653, niso postavili nobenih spomenikov.
V 6. ali na začetku 7. stoletja je naravna katastrofa povzročila uničujočo poplavo v dolini reke Motagua in površino najdišča prekrila z debelo plastjo mulja, kar je povsem spremenilo pokrajino. V uporabi so ostale le tiste zgradbe, ki so stale nad ravnijo blata, vključno s skupino A, ki jo je pred uničenjem rešila lega na vzpetini. Še naprej so uporabljali tudi zemeljsko ploščad na dnu doline – vsaj tiste dele, ki so segali nad plast mulja – in prav ta manjši kompleks najdišča se je razvil v novo središče Quiriguája, kar dokazujejo spomeniki, ohranjeni do današnjih dni.
Ponovni razcvet se kaže v postavitvi prvega novega spomenika po stoletju in pol; leta 653 ga je dal postaviti kralj K'awiil Yopaat, o katerem sicer ni znanih podrobnosti. Vidni so stalni stiki s Copánom ter povezave z bolj oddaljenimi kraji, morda s Caracolom v Belizeju. Približno takrat so na območju akropole izvedli obsežna gradbena dela, vključno z izgradnjo prvega igrišča za igro z žogo na tem najdišču.Looper 2003, pp.50–53.
Vrhunec Quiriguá je bila tradicionalno podrejena svoji južni sosedi Copánu; leta 724 je kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil, na prestol Quiriguáje kot svojega vazala postavil K'ak' Tiliw Chan Yopaata. Že leta 734 pa je K'ak' Tiliw Chan Yopaat pokazal, da ni več poslušen podrejeni Copána, saj se je začel nazivati *k'ul ahaw (sveti vladar) namesto z manj pomembnim nazivom ahaw (podrejeni vladar); hkrati je začel uporabljati lasten emblematski glif Quiriguáje.Drew 1999, p.241. Do takšnega zgodnjega uveljavljanja neodvisnosti je lahko prišlo le, če je Quiriguá uspela skleniti zavezništvo z zunanjo silo.
To lokalno dejanje upora je bilo očitno del širšega spopada med majevskima »velesilama«, velikima mestoma Tikal in Calakmul. Leta 736, le dve leti pozneje, je K'ak' Tiliw Chan Yopaata obiskal Wamaw K'awiil, vrhovni kralj oddaljenega Calakmula, medtem ko je bil Copán eden najstarejših zaveznikov Tikala. Čas tega obiska kralja Calakmula je izjemno pomemben, saj se je zgodil med nastopom K'ak' Tiliw Chan Yopaata na prestol Quiriguáje kot vazala Copána in kasnejšim odkritim uporom. To močno nakazuje, da je Calakmul podprl upor Quiriguáje, da bi oslabil Tikal in pridobil dostop do bogate trgovske poti v dolini reke Motagua.Looper 2003, p.79. Verjetno je do stikov s Calakmulom prišlo kmalu po tem, ko je na prestol stopil K'ak' Tiliw Chan Yopaat, saj je Quiriguá kmalu zatem doživela hitro rast, kar nakazuje, da je mesto že tedaj prejemalo zunanjo podporo.