Malavi je celinska država v jugovzhodni Afriki. V celoti leži v tropih; od približno 9,30° južne zemljepisne širine na najsevernejši točki do približno 17° južne zemljepisne širine na najjužnejši konici. Država zavzema tanek pas zemlje med Zambijo in Mozambikom, ki se razteza proti jugu v Mozambik vzdolž doline reke Shire. Na severu in severovzhodu meji tudi na Tanzanijo. Malavi je z železnico povezan z mozambškima pristaniščema Nacala in Beira. Leži med 9° in 18° južne zemljepisne širine ter 32° in 36° vzhodne zemljepisne dolžine.

Veliki tektonski jarek teče skozi državo od severa proti jugu. Malavijsko jezero leži znotraj riftne doline in predstavlja več kot tri četrtine vzhodne meje Malavija.Cutter, Africa 2006, p. 142 Reka Shire teče po riftni dolini od južnega konca jezera do reke Zambezi, ki je južneje v Mozambiku.

Planote in gore ležijo vzhodno in zahodno od doline. Planota Njika leži zahodno od Malavijskega jezera na severu države. Višavje Shire leži v južnem Malaviju, vzhodno od riftne doline in reke Shire ter južno od Malavijskega jezera. Gorska planota Zomba in masiv Mulanje se dvigata do višine 2100 oziroma 3000 metrov.

Malavi ima dve lokaciji, uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO. Narodni park jezera Malavi je bil prvič uvrščen na seznam leta 1984, območje skalne umetnosti Chongoni pa leta 2006.Turner, The Statesman's Yearbook, p. 824

Geografija

Veliki tektonski jarek prečka državo od severa proti jugu. V tej globoki dolini leži Malavijsko jezero (imenovano tudi jezero Njasa), tretje največje jezero v Afriki, ki obsega približno 25 % površine Malavija. Malavijsko jezero se včasih imenuje Koledarsko jezero, saj je dolgo približno 365 milj (587 km) in široko 52 milj (84 km). Površina jezera je na 460 m nadmorske višine, z največjo globino 700 m, kar pomeni, da je dno jezera na nekaterih točkah več kot 210 m pod morsko gladino. Reka Shire teče z južnega konca jezera in se 400 km južno izliva v reko Zambezi v Mozambiku.

Zahodno od Velikega tektonskega jarka se pokrajina razprostira na visokih planotah, ki se običajno dvigajo od 910 do 1220 m nadmorske višine. Na severu se višavje Njika dviga do 2400 m. Območje zahodno od jezera v severnem in osrednjem Malaviju je Svetovni sklad za naravo uvrstil v ekoregijo osrednjega zambezijskega gozda miombo.

Južno od jezera leži višavje Shire z nadmorsko višino 600–1600 m, ki se dviga do 2130 oziroma 3002 m na planoti Zomba oziroma masivu Mulanje. Gorovje Kirk leži zahodno od Shire in tvori mejo z Mozambikom. V srednjem delu med Čigarujem in Čikvawo se reka Shire spusti skoraj 400 m skozi 80 km sotesk, brzic in katarakt. Na skrajnem jugu shire vstopi v nižavje Zambezi, nadmorska višina pa je le 60–90 m.

Malavi ima pet narodnih parkov: Narodni park jezera Malavi; (Cape Maclear) Narodni park Kasungu Narodni park Lengve Narodni park Livonde Narodni park Njika

Podnebje Podnebje Malavija je na splošno tropsko. Nadmorska višina blaži podnebje, ki bi sicer bilo ekvatorialno. Med novembrom in aprilom je temperatura topla z ekvatorialnim deževjem in nevihtami, pri čemer nevihte dosežejo vrhunec konec marca. Po marcu se padavine hitro zmanjšajo in od maja do septembra se mokre meglice dvigajo z visokogorja na planote, v teh mesecih pa skoraj ni padavin.

Od septembra do aprila je ob jezeru in v spodnji dolini Shire vroče in vlažno, s povprečno dnevno najvišjo temperaturo okoli 27 do 29 °C. Tudi Lilongve je v teh mesecih vroč in vlažen, čeprav veliko manj kot na jugu. Preostali del države je v teh mesecih topel z najvišjo dnevno temperaturo okoli 25 °C. Od junija do avgusta so območja jezera in jug prijetno topli, z dnevnimi najvišjimi temperaturami okoli 23 °C, preostali del Malavija pa je lahko ponoči hladen, s temperaturami od 10 do 14 °C. Visokogorska območja, kot sta Mulanje in Njika, so ponoči pogosto hladna (okoli 6–8 °C) v juniju in juliju.

Karonga na skrajnem severu kaže majhne temperaturne razlike, najvišja dnevna temperatura pa ostaja okoli 25 do 26 °C vse leto, vendar je nenavadno, da sta april in maj najbolj deževna časa v letu zaradi krepitve južnih vetrov vzdolž jezera.

Gozdovi Global Forest Watch objavlja letne ocene izgube drevesne pokritosti in obsega drevesne pokritosti v letu 2000, ki izhajajo iz časovne analize satelitskih posnetkov Landsat v naboru podatkov Global Forest Change. V tem okviru se drevesna pokritost nanaša na vegetacijo, višjo od 5 m (vključno z naravnimi gozdovi in ​​drevesnimi nasadi), izguba drevesne pokritosti pa je opredeljena kot popolna odstranitev krošnje dreves v danem letu, ne glede na vzrok.

Za Malavi državna statistika poroča o skupni izgubi drevesne pokritosti v višini 264.310 ha od leta 2001 do 2024 (približno 17,4 % površine drevesne pokritosti v letu 2000). Za gostoto drevesne pokritosti, večjo od 30 %, državna statistika poroča o obsegu drevesne pokritosti v letu 2000 v višini 1.521.029 ha. Spodnji grafikoni in tabela prikazujejo te podatke. Preprosto povedano, letna stopnja izgube predstavlja površino, kjer je v tem letu izginila drevesna pokritost, stopnja obsega pa prikazuje, kaj je ostalo od izhodiščne vrednosti drevesne pokritosti iz leta 2000 po odštetju kumulativne izgube. Ponovna rast gozdov ni vključena v nabor podatkov.

Površina

Skupna površina države je 118.484 km², vendar to vključuje 24.404 km² vodne površine, ki jo večinoma sestavlja Malavijsko jezero, obstajajo pa tudi druga večja jezera, kot so jezero Malombe, jezero Čilva in jezero Čiuta. Površina kopnega je 94.080 km².

V državi prevladuje Malavijsko jezero, ki se izliva v reko Zambezi skozi reko Shire. Posledično je celotna država, razen enega vzhodnega okrožja, del drenažnega sistema Zambezi. Jezero Čiuta in okoliško ravnino odmaka reka Lugenda, ki je del drenažnega sistema reke Ruvuma. Jezero Čilva, približno 35 km južno od jezera Čiuta, je nenavadno, saj nima iztoka, čeprav se ob razlitju izliva v jezero Čiuta skozi močvirnato ravnino. Visoka stopnja izhlapevanja zagotavlja, da se jezero redko napolni – velik del jezera je globok le 1 meter ali manj.

Okolje – aktualna vprašanja: krčenje gozdov; degradacija tal; onesnaževanje vode s kmetijskimi odtoki, odplakami, industrijskimi odpadki; zamuljevanje drstišč ogroža populacije rib.

Okolje – mednarodni sporazumi: pogodbenica: biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb, Kjotskega protokola o podnebnih spremembah, dezertifikacije, ogroženih vrst, spreminjanja okolja, nevarnih odpadkov, ohranjanja morskega življenja, zaščite ozonske plasti, onesnaževanja z ladij, mokrišč podpisano, a ne ratificirano: Pomorsko pravo

Skrajne točke To je seznam skrajnih točk Malavija, točk, ki so dlje severno, južno, vzhodno ali zahodno od katere koli druge lokacije. Najsevernejša točka – tromeja s Tanzanijo in Zambijo, Severna regija Najvzhodnejša točka – neimenovana lokacija na meji z Mozambikom, neposredno jugozahodno od mozambiške vasi Buena-uzi, Južna regija Najjužnejša točka – neimenovana lokacija na meji z Mozambikom, neposredno severovzhodno od mozambiške vasi Jossene, Južna regija Najzahodnejša točka – neimenovana lokacija na meji z Zambijo, neposredno vzhodno od zambijskega mesta Chipata, Osrednja regija

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Geografija Malavija