Zobna gniloba ali zobni karies je bolezenska razgradnja trdih zobnih tkiv, ki se začne z demineralizacijo, nadaljuje pa se z encimsko razgradnjo organskih snovi.https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522051/karies?query=Karies&SearchIn=All , Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 6. 2026. Povzročajo ga bakterije iz zobnih oblog, ki razgrajujejo ogljikove hidrate, pri čemer nastanejo organske kisline. Te kisline topijo oziroma demineralizirajo zobno substanco iz hidroksiapatita, penetrirajo v notranjost sklenine in povzročajo najprej podpovršinske belkaste madeže, pozneje pa kavitirane kariozne lezije.Vrbič V. Demineralizacija in remineralizacija skleninske površine. V: Zbornik predavanj 18. simpozija zobnih bolezni in endodontije, Bled, 12.-13. april 2019. Ljubljana : Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za zobne bolezni in endodontijo, 2019: 11−12. Nastala zobna kaviteta je lahko različno obarvana, od rumene do črne. Simptomi vključujejo zobobol in težave pri prehranjevanju. Možni zapleti so parodontalna bolezen (vnetje obzobnih tkiv), izpad zoba, okužbe in zobni ali obzobni ognojek. Zdravljenje je simptomatsko, potekajo pa raziskave z matičnimi celicami za regeneracijo zob, cilj katerih je obrniti proces propadanja zobnih tkiv.
Zobno gnilobo povzročajo kisline, ki jih tvorijo bakterije in raztapljajo trda zobna tkiva (sklenino, zobovino in zobni cement). Bakterije tvorijo kisline z razgradnjo ostankov hrane in sladkorjev na zobni površini. Primarni vir energije teh bakterij so enostavni sladkorji, zato hrana, bogata z enostavnimi sladkorji, predstavlja dejavnik tveganja za razvoj zobne gnilobe. Zobna gniloba lahko nastopi, če je stopnja zobne demineralizacije večja od stopnje remineralizacije, pri čemer igra pomembno vlogo tudi slina. Med dejavnike tveganja spadajo stanja, pri katerih je zmanjšano izločanje sline, na primer sladkorna bolezen, Sjögrenov sindrom in uporaba nekaterih zdravil, vključno s psihostimulansi, antihistaminiki in antidepresivi. Zobna gniloba je povezana tudi z revščino, slabo ustno higieno in odmaknjenimi dlesnimi oziroma dlesninim umikom, pri čemer pride do izpostavljenosti zobnih korenin.
Preprečevanje zobne gnilobe vključuje redno čiščenje zob, prehrano z malo sladkorji in izpostavljenost fluoridom. Priporoča se dvakrat dnevno ščetkanje zob in enkrat dnevno nitkanje. Fluoride lahko ljudje dobijo med drugim s pitno vodo, ki ji dodajajo fluorid, soljo ali iz zobnih past. V Sloveniji se fluorid pitni vodi ali namizni soli ne dodaja, zato je pomembna uporaba zobnih past s fluoridom. Zdravljenje zobne gnilobe pri materah lahko zmanjša tveganje za pojav zobne gnilobe pri njihovih otrocih, saj se zmanjša verjetnost za prenos določenih bakterij na otroke. Presejanje na zobno gnilobo lahko pomaga pri njeni zgodnejši prepoznavi. Odvisno od obsega razgradnje zoba se lahko z različnimi načini zdravljenja zob obnovi z namenom doseganja normalne funkcije zoba, če pa to ni možno, pa je potrebno izdrtje zoba. Na voljo ni metod za naravno obnovo večjega dela zoba. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je dostop do zdravljenja zob, ki jih je prizadela zobna gniloba, marsikje v svetu v razvoju slab. Zobobol, ki ga povzroča zobna gniloba, se lahko blaži s protibolečinskimi zdravili, kot sta paracetamol in ibuprofen.
Po ocenah za leto 2026 je imelo v svetu okoli 3,6 milijarde ljudi (48 % svetovnega prebivalstva) zobno gnilobo v svojem stalnem zobovju. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ima tekom svojega življenja skorajda vsakdo kdaj zobno gnilobo. Zobna gniloba v mlečnem zobovju je po ocenah za leto 2010 v svetu prizadela okoli 620 milijonov otrok, kar je predstavljalo 9,02 % svetovnega prebivalstva. Bolezen je pogostejša v razvitem svetu zaradi večje vsebnosti enostavnih sladkorjev v prehrani v primerjavi z državami v razvoju.
Znaki in simptomi thumb|right|alt=Montage of four pictures: three photographs and one radiograph of the same tooth.|(A) Majhna lisa na površini zoba, ki kaže na prisotnost zobne gnilobe. (B) Na rentgenskem posnetku viden obširen predel demineralizacije v zobovini (glej puščice). (C) Kaviteta, odkrita na strani zoba na začetku odstranjevanja kariesa. (D) V celoti odstranjena zobna gniloba; zob je pripravljen za zalivko. Oseba z zobno gnilobo se lahko ne zaveda bolezni.Health Promotion Board: Dental Caries , affiliated with the Singapore government. Page accessed August 14, 2006. Najzgodnejši znak nove kariozne lezije je pojav kredasto belkastega madeža na zobni površini, kar kaže, da je na prizadetem predelu zoba prišlo do demineralizacije sklenine.<ref name="NYT"> Gre za začetno kariozno lezijo ali mikrokavitaciji. Beli madeži na sklenini niso nujno znak zobne gnilobe, saj se lahko podobne lise pojavljajo pri motnjah med razvojem zob, pretiranem uživanju fluora in uporabi določenih zdravil.
Če se proces demineralizacije nadaljuje, se lahko lezija obarva rjavo, lezija pa napreduje v kaviteto (»luknjo v zobu«). Temnorjava in sijoča lezija kaže na to, da je bila nekoč zobna gniloba prisotna, vendar se je proces demineralizacije ustavil in je pustil madež. Aktivna gniloba je svetlejše barve in je videti motna.Johnson, Clarke. "Biology of the Human Dentition ." Page accessed July 18, 2007.
Ko sta sklenina in zobovina uničeni, postane zobna gniloba opaznejša. Prizadeta območja zoba spremenijo barvo in postanejo mehka na dotik. Ko zobna gniloba preide skozi sklenino, se dentinski kanalčki, ki imajo prehode do živca zoba, razkrijejo, kar povzroči bolečino, ki je lahko prehodna in se začasno poslabša z izpostavljenostjo vročini, mrazu ali sladki hrani in pijači. Zob, oslabljen zaradi obsežne notranje gnilobe, se lahko včasih nenadoma zlomi pod normalnimi žvečnimi silami. Ko gniloba dovolj napreduje, da bakterije preplavijo zobno pulpo v središču zoba, se lahko pojavi zobobol, ki postane bolj stalen. Pogosti posledici sta odmrtje pulpe in okužba. Zob ni več občutljiv na vroče ali hladno, lahko pa je precej občutljiv na pritisk.
Zobna gniloba lahko povzroča tudi zadah in neprijeten okus v ustih.Tooth Decay, hosted on the New York University Medical Center website. Page accessed August 14, 2006. Če zobna gniloba zelo napreduje, se lahko okužba z zoba razširi na okolna mehka tkiva. Nekateri zapleti, kot sta tromboza kavernoznega sinusa in flegmona ustnega dna (Ludwigova angina), so lahko življenjsko ogrožajoči.Cavernous Sinus Thrombosis , hosted on WebMD. Page accessed May 25, 2008.Hartmann, Richard W. Ludwig's Angina in Children , hosted on the American Academy of Family Physicians website. Page accessed May 25, 2008.
Vzrok thumb|Diagramski prikaz acidogene teorije o nastanku zobne gnilobe. Za nastanek zobne gnilobe morajo biti hkrati prisotni štirje dejavniki, in sicer primeren ogljikohidratni substrat (1), mikroorganizmi v zobnih oblogah (2), dovzetna zobna površina (3) in čas (4); tako lahko pride do nastanka zobne gnilobe (5). Slina (6) in fluorid (7) sta dejavnika, ki vplivata na nastanek zobne gnilobe. Za nastanek zobne gnilobe so potrebni štirje pogoji: zobna površina (sklenina ali zobovina), bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, fermentirajoči ogljikovi hidrati (kot je saharoza) in čas. To vključuje sprijetje ostankov hrane na zobe in tvorbo kislin s strani bakterij, s čimer se tvorijo zobne obloge. Vendar pa ti štirje pogoji niso vedno dovolj za nastanek bolezni, zato je potrebno zaščiteno okolje, ki spodbuja razvoj kariogenega biofilma. Proces zobne gnilobe nima neizogibnega izida in različni posamezniki so dovzetni zanj v različni meri, odvisno od oblike zob, navad ustne higiene in pufrske zmogljivosti sline. Zobna gniloba se lahko pojavi na kateri koli površini zoba, ki je izpostavljena v ustni votlini, ne pa na strukturah, ki so skrite v kosti.
Zobno gnilobo povzroča biofilm na zobeh (zobne obloge), ki z zorenjem postaja kariogen (tak, ki povzroča zobno gnilobo). Določene bakterije v zobnih oblogah tvorijo v prisotnosti fermentirajočih sladkorjev, kot so saharoza, fruktoza in glukoza, organske kisline, zlasti mlečno kislino.
Zobna gniloba se pojavlja pogosteje med osebami iz nižjih socioekonomskih okolij, in sicer zaradi manjše osveščenosti o ustni higieni in manjšemu dostopu do strokovne zobozdravstvene oskrbe, ki je lahko draga.Watt RG, Listl S, Peres MA, Heilmann A, editors. Social inequalities in oral health: from evidence to action . London: International Centre for Oral Health Inequalities Research & Policy; www.icohirp.com
Bakterije right|thumb|alt=Refer to caption|Mikroskoski prikaz bakterij Streptococcus mutans Najpogosteje so z nastankom zobne gnilobe povezane bakterije Streptococcus mutans, Streptococcus sobrinus in laktobacili. Kariogene bakterije (vrste, ki povzročajo zobno gnilobo) se nahajajo v zobnih oblogah. Praviloma je njihova koncentracija prenizka, da bi lahko povzročile zobno gnilobo. Lahko pa pride do porušenja ravnovesja v prid preveliki namnožitvi kariogenih bakterij. Alt URL Do tega lahko pride zaradi pogostega uživanja sladkorjev ali nezadostnega odstranjevanja zobnih oblog z ustreznim ščetkanjem zob. Če ostane bolezen nezdravljena, lahko pride do zobobola, izgube zob in okužbe.Cavities/tooth decay , hosted on the Mayo Clinic website. Page accessed May 25, 2008.
V ustih so naravno prisotne številne bakterije. Le za nekaj bakterijskih vrst velja, da lahko povzročijo zobno gnilobo, med drugimi Streptococcus mutans in vrste iz družine Lactobacillus. Streptococcus mutans si gram-pozitivne bakterije, ki tvorijo obloge na površini zob. V prisotnosti fermentabilnih sladkorjev lahko proizvedejo velike količine mlečne kisline, pri tem pa so odporne proti nizkem pH, kar je oboje osnovna značilnost kariogenih bakterij. Ker se zobni cement ob zobnih koreninah laže demineralizira kot površine, prekrite s sklenino, lahko zobno gnilobo na zobnih koreninah povzroči večja skupina bakterij, kot so Lactobacillus acidophilus, Actinomyces spp., Nocardia spp., in Streptococcus mutans. Na nekaterih mestih na zobeh se zobne obloge tvorijo pogosteje, na primer na mestih, izpostavljenih manjšemu pretoku sline (recimo v molarnih fisurah oziroma utorih na površini kočnikov). Utori na griznih ploskvah kočnikov in ličnikov zagotavljajo mikroskopska mesta za zadrževanje bakterij v zobnih oblogah, enako velja za interproksimalna mesta. Zobne obloge se lahko nabirajo tudi nad ali pod dlesnijo – imenujejo se supra- (nad-) oziroma subgingivalne (poddlesnine) obloge.
Kariogene bakterije, zlasti S. mutans, se lahko prenesejo s skrbnika na otroka, na primer med poljubljanjem ali hranjenjem s prežvečeno hrano.
Sladkorji v prehrani Bakterije v človekovi ustni votlini s pomočjo glikolitičnega procesa, imenovanega fermentacija, pretvarjajo glukozo, fruktozo in najpogosteje saharozo (namizni sladkor) v kisline, predvsem mlečno kislino. Če te kisline ostanejo v stiku z zobom, lahko povzročijo demineralizacijo, torej raztapljanje mineralne komponente zoba. Vendar je ta proces dinamičen, saj lahko pride tudi do obratnega procesa, remineralizacije, če se kislina nevtralizira s slino ali ustno vodico. Fluorirana zobna pasta ali poseben zobni premaz s fluoridom lahko pomagata pri remineralizaciji zob. Če se proces demineralizacije nadaljuje dlje časa, se lahko izgubi dovolj mineralov, da se mehki organski material, ki ostane, razgradi in tvori zobno luknjo. Vpliv takšnih sladkorjev na napredovanje zobne gnilobe se imenuje kariogenost. Saharoza v svoji strukturi vsebuje glukozo in fruktozo, vendar je bolj kariogena kot mešanica enakih delov glukoze in fruktoze. To je posledica dejstva, da bakterije uporabljajo energijo v saharidni vezi med podenotama glukoze in fruktoze. S. mutans se oprime biofilma na zobu tako, da s pomočjo encima dekstran sukranaze pretvori saharozo v izjemno lepljivo snov, imenovano dekstran polisaharid.Madigan M.T. & Martinko J.M. Brock – Biology of Microorganisms. 11th Ed., 2006, Pearson, USA. pp. 705