Jane Eyre je roman angleške pisateljice Charlotte Brontë. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom Currer Bell in nosi polni naslov Jane Eyre: An Autobiography. Delo je razvojni roman in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti 19. stoletja ter za ključno besedilo viktorijanskega obdobja.
Roman združuje prvine gotske pripovedi, družbenega romana, ljubezenskega romana in zgodbe o osebnem razvoju. Zgodba opisuje življenje Jane Eyre, sirote skromnega rodu, ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori samostojnost in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju glavne junakinje in po kritičnem prikazu razrednih razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.
Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna pripoved v prvi osebi in samostojna ter moralno neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se Jane Eyre redno uvršča med klasična dela svetovne književnosti.
Ozadje in nastanek Charlotte Brontë je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi psevdonimi. Skupaj s sestrama Emily in Anne je tudi sama uporabila psevdonim, saj so založniki dela avtoric pogosto obravnavali s predsodki.
Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi internatski šoli Lowood spominja na Brontëjino šolanje v Cowan Bridge School, kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot vzgojiteljica doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.
Povzetek vsebine Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do odraslosti. Dogajanje je postavljeno na sever Anglije v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.
Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, Sarah Reed, v Gatesheadu. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni John Reed, s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla duha in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik g. Lloyd in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v internat, natančneje v Loowod Institution. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo sorodnico. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerama zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.
Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi g. Brocklehurst, ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna Helen Burns, starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stat na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, gospodična Temple, označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne tifus, s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša kakovost življenja v šoli.
Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu Thornfield Hall, ki ji ga ponudi tamkajšnja skrbnica, Alice Fairfax. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade Adele Varens, živahne deklice iz Francije, kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo Grace Poole in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča psa, za njim pa jezdeca, ki pade s konja na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala Edward Rochester, lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno odkrito in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v Anglijo in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. Ogenj hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na zabavo, kjer bo tudi Blanche Ingram. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena žalost pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.
Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na svojo srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi prijatelji, ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in finančnih razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar g. Mason, ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v zahodni Indiji. Nekega večera jih obišče ciganka, ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne krik. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po zdravnika. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester v bistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča Bessie, ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični Elizo ter Georgiane, ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot sovraštvo. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati tri leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje premoženje, a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto polnoč tudi umre.
Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica samostana v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupit novo kočijo, kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga darila, česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.
Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime Briggs in da prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z Bertho Mason, kreolko, kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v tretjem nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za tuberkulozo. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.
Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati, naj ostane, in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka denarja, svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k molitvi. V bližnji vasi prosi za delo in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo posteljo in hrano.
Ko se čez štiri dni končno predrami, ji sestri Mary in Diana povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, St. Johnom, ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo Rosamond, v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.