Forlì ( ; ) je mesto s skoraj 120.000 prebivalci () in sedež istoimenske občine v deželi Emiliji-Romagni v severni Italiji. Skupaj s Ceseno je glavno mesto pokrajine Forlì-Cesena .Mesto Forlì leži v ravnini Romanje ob cesti Via Emilia, vzhodno od reke Montone, in je nastalo kot rimsko naselje Forum Livii. Skozi srednji vek in renesanso se je razvilo v pomembno politično in kulturno središče v regiji, kar se še danes odraža v njegovi zgodovinski urbani strukturi in arhitekturni dediščini.
Danes Forlì ostaja pomembno kmetijsko in trgovsko središče, ki izkorišča produktivnost okoliškega podeželja in strateški položaj ob pomembni zgodovinski poti. Mesto je znano tudi po svoji kulturni in umetniški dediščini ter kot rojstni kraj osebnosti, kot sta slikarja Melozzo da Forlì in Marco Palmezzano, humanistični zgodovinar Flavio Biondo ter zdravnika Geronimo Mercurialli in Giovanni Battista Morgagni .
Kampus Univerze v Bologni v Forlìju gosti študijske programe s področij ekonomije, inženirstva, politologije in medicine, pa tudi Šolo za jezike in prevajanje (SSLMIT), eno vodilnih italijanskih ustanov za usposabljanje tolmačev in prevajalcev.
Zgodovina
Antična doba Okolica Forlì je bila poseljena že v paleolitiku, kar potrjuje najdišče Ca’ Belvedere na Monte Poggiolu, kjer so bili odkriti številni kamniti artefakti iz obdobja približno 800.000 let pred sedanjostjo, povezani z zgodnjo fazo izdelave kamnitih orodij. Mesto je nastalo po rimski osvojitvi preostalih galskih naselbin v času gradnje ceste Via Emilia in je bilo najverjetneje ustanovljeno kot rimska kolonija Forum Livii v 2. stoletju pr. n. št., okoli leta 188 pr. n. št. pod konzulom Gajem Livijem Salinatorjem. Nekateri zgodovinarji njegovo ustanovitev sicer postavljajo v kasnejše obdobje, v čas Julija Cezarja. Ime naj bi pomenilo »kraj rodu Livijev«. Leta 88 pr. n. št. je bilo mesto med državljanskimi vojnami med Marijem in Sulo uničeno, nato pa je bilo kasneje ponovno obnovljeno v republikanskem obdobju pod oblastjo rimskega pretorja Livija Klodija.
Srednji vek Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je bilo mesto vključeno v kraljestvo Odoakerja in kasneje v Ostrogotsko kraljestvo. Od konca 6. stoletja do leta 751 je spadalo v obrobni del bizantinske/vzhodnorimske oblasti v Italiji, znane kot Ravenski eksarhat. V tem času so mesto večkrat zavzeli Langobardi (leta 665, 728 in 742). Leta 757 vključeno v Papeško državo kot del Pipinove donacije. "Forlì". New Advent. Retrieved 26 February 2010.
Do 9. stoletja je v Forlìju oblast od škofov postopoma prešla na komuno, s čimer se je mesto razvilo v neodvisno italijansko mestno državo, skupaj z drugimi komunami, ki so označevale ponovno oživitev mestnega življenja v Italiji. Forlì je prvič postal republika leta 889. V tem obdobju se je povezal z gibelinsko politično usmeritvijo v spopadih med gvelfi in gibelini, pri čemer je v veliki meri podpiral svetorimske cesarje v njihovih pohodih po Italiji.
Lokalna politična rivalstva so vplivala tudi na zavezništva mesta Forlì: leta 1241 so med spopadi Friderika II. s papežem Gregorjem IX. prebivalci Forlìja podprli Friderika II. pri zavzetju rivalskega mesta Faenza. V zahvalo so prejeli pravico do uporabe štaufenskega orla kot dodatka v mestnem grbu.
Po propadu moči Hohenstaufenov leta 1257 se je cesarski namestnik Guido I. da Montefeltro umaknil v Forlì, takrat pomembno gibelinsko oporišče. Kot capitano del popolo je mesto vodil v več vojaških uspehih proti gvelfskim silam, med drugim pri Ponte di San Proculo (1275), Civitelli (1276) ter proti francoski vojski papeža Martina IV. leta 1282 (dogodek, ki ga omenja tudi Dante Alighieri v Infernu). Med njegovimi svetovalci je bil astrolog Guido Bonatti.
Po odhodu Guida da Montefeltra leta 1283 je v mestu nastopilo obdobje politične nestabilnosti, v katerem so se izmenjavale različne lokalne oblasti in sinjorije. Pomembno vlogo so prevzeli člani rodbine Ordelaffi, ki so od začetka 14. stoletja večkrat prevzeli nadzor nad Forlìjem. Njihova vladavina je bila prekinjana z izgnanstvi zaradi papeških intervencij, pa tudi z notranjimi družinskimi spori. V obdobju poznega srednjega veka so Ordelaffi pogosto delovali tudi kot kondotierji v službi drugih italijanskih držav, da bi ohranjali svoj politični in gospodarski vpliv v mestu.
Novi vek Najbolj znan član rodbine Ordelaffi je bil Pino III. Ordelaffi, ki je vladal Forlìju med letoma 1466 in 1480. Kljub surovemu načinu vladanja je okrepil mestno infrastrukturo, zlasti utrdbe, ter podpiral umetnost. Po njegovi smrti, zaznamovani s sumi zastrupitve, je sledilo obdobje notranjih sporov znotraj Ordelaffijev, kar je oslabilo njihovo oblast. Forlì so leta 1488 zavzeli Viscontiji, leta 1499 pa Cesare Borgia, po čigar smrti je mesto postal neposredno podrejeno papežu kot še nikoli poprej, z izjemo kratkotrajne vrnitve Ordelaffijev v letih 1503–1504.
V času francoske revolucije so mesto leta 1796 zasedle jakobinske francoske čete, Napoleon pa je tja prispel leta 1797. Sledilo je obdobje političnih nemirov, povezanih z gibanjem karbonarjev in vstajami v letih 1821, 1831 in 1848. V tem obdobju je v mestu leta 1831 umrl tudi Napoleon Louis Bonaparte.
V 19. stoletju je bil Forlì del združevanja Italije (Risorgimento), političnega in družbenega procesa, ki je združil italijanske države v enotno državo Italijo. Mesto je močno navdihoval vojaški voditelj Giuseppe Garibaldi. Kljub združitvi so se lokalne skupnosti in kmetje težko prilagodili agrarnim spremembam, kar je prispevalo k razvoju republikanskih in socialističnih gibanj."Forlì and its historical background". Retrieved 26 February 2010. desno|sličica|Cerkev in samostan Corpus Domini, fotografija Paola Montija, 1971. Fondo Paolo Monti, BEIC. Forlì je med prvo svetovno vojno pomembno prispeval k bojevanju, zaradi česar je bil odlikovan z zlato medaljo za vojaško hrabrost (Medaglia d’oro al valor militare). V dvajsetih letih 20. stoletja se je v lokalno politiko aktivno vključil Benito Mussolini, preden je postal diktator Italije, kar je zaznamovalo obdobje njegove oblasti pred začetkom druge svetovne vojne. Vojna je mestu povzročila veliko škodo, vključno z uničenjem zgodovinskih spomenikov in izgubo umetniške dediščine, med drugim tudi cerkve San Biagio, Forlì, ki je hranila freske Melozza da Forlìja. Po vojni si je mesto hitro gospodarsko opomoglo in prešlo v novo obdobje demokratičnega razvoja.
Podnebje Podnebje območja je vlažno subtropsko (Cfa po Köppnovi podnebni klasifikaciji) z mediteranskimi značilnostmi, ki jih precej omili relativna bližina morju.
Za Forlì so značilna vroča in sončna poletja s temperaturami, ki lahko presežejo in v najbolj vročih obdobjih leta dosežejo tudi .
Zime so hladne in vlažne, s pogosto meglo. Občasno piha topel jugo, ki prinaša toplejše temperature.
Gospodarstvo Forlì je pomembno kmetijsko in industrijsko središče, kjer se proizvodnja osredotoča predvsem na tekstil (svila, rajon in oblačila), strojno industrijo, kovinsko predelavo ter proizvodnjo gospodinjskih aparatov. V mestu ima sedež tudi skupina Ferretti Group, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev luksuznih jaht.
Glavne znamenitosti desno|sličica|333x333_pik|Opatija San Mercuriale levo|sličica|250x250_pik|Mestna palača levo|sličica|220x220_pik|Vrata Schiavonia Forlì ima več stavb velike arhitekturne, umetniške in zgodovinske vrednosti, pogosto okrašenih s freskami. V središču mesta leži trg Piazza Aurelio Saffi, kjer stoji kip politika Aurelia Saffija, pomembne osebnosti radikalnega republikanskega gibanja znotraj gibanja Risorgimento, povezanega z Giuseppejem Mazzinijem.
Na istem trgu stoji tudi opatija San Mercuriale, Forlì, poimenovana po svetem Mercurialu, škofu iz 5. stoletja, ki je ena glavnih sakralnih zgradb v mestu in hrani tudi grob Barbara Manfredi. Pomembna je tudi dominikanska cerkev San Domenico, Forlì, znana kot San Giacomo Apostolo, ki je bila zgrajena v 13. stoletju v južnem delu mesta.
Med pomembnimi srednjeveškimi zgradbami je tudi trdnjava Rocca di Ravaldino, ki so jo v 14. stoletju razširili člani rodbine Ordelaffi skupaj z Gilom de Albornozem, kasneje pa je bila dodatno predelana še v 15. stoletju.
V Forlìju stoji palača Palazzo Hercolani, ki je okrašena z dekoracijo iz 19. stoletja in hrani umetnino La Beata Vergine del Fuoco con i Santi Mercuriale, Pellegrino, Marcolino e Valeriano slikarja Pompea Randija. Pomembna mestna stavba je tudi Palazzo del Podestà, ki jo je v 20. stoletju poslikal Adolfo de Carolis.
Promet Forlì ima železniško postajo na progi Bologna–Ancona. Sedanja postaja je bila odprta leta 1926 in je nadomestila prvotno iz leta 1861. Stavba stare postaje je ohranjena in stoji približno 100 metrov zahodno od današnje.
V mestu je tudi Letališče Forlì, ki je bilo 29. marca 2013 zaprto zaradi stečaja upravitelja podjetja, ponovno pa je začelo obratovati 29. oktobra 2020. Najbližja letališča so Letališče Rimini (približno 58 km), Letališče Bologna (približno 79 km severozahodno) ter Letališče Firence (približno 174 km jugovzhodno od Forlìja).
V popularni kulturi
Drugi roman Somerseta Maughama, Ustvarjanje svetnika (1898), se dogaja v Forlìju konec 15. stoletja. Mesto je predstavljeno v videoigri Assassin's Creed II iz leta 2009, kjer ga mora Ezio Auditore skupaj z Machiavellijem in Caterino Sforzo braniti pred brati Orsi. Forlì je ob tem prikazan s poudarkom na znamenitostih.
Znani meščani Najbolj znan slikar občine je bil Melozzo da Forlì, ki je v obdobju visoke renesanse deloval v Rimu in drugih italijanskih mestih. Med drugimi pomembnimi forlìjskimi slikarji so bili Ansuino da Forlì, Marco Palmezzano, Francesco Menzocchi in Livio Agresti, ki so skupaj oblikovali t. i. forlijsko slikarsko šolo. Carlo Cignani se ni rodil v Forlìju, temveč v njegovi bližini, vendar je v mestu ustvaril več pomembnih del.
Drugi pomembni meščani so:
Alice, italijanska pevka, zmagovalka festivala Sanremo Marco Sabiu, glasbenik in skladatelj Ilario Bandini, konstruktor športnih in dirkalnih avtomobilov Pietro Bandini, misijonar, ki je delal z italijansko-ameriškimi priseljenci Flavio Biondo, renesančni zgodovinar Giovanni Battista Cirri, violončelist in skladatelj v 18. stoletju Ignazio Cirri, organist in skladatelj v 18. stoletju Alessandro Cortini, polovica skupine Modwheelmood in klaviaturist v skupini Nine Inch Nails Maria Farneti, operna pevka Alessandro Franceschi, škof v Forliju (1594–1597) Pietro Leoni, katoliški duhovnik in preživeli gulag Gino Mattarelli, politik Matteo Montaguti, kolesar Romano Mussolini, glasbenik in najmlajši sin Benita Mussolinija Giovanni Battista Morgagni Loris Reggiani, motociklistični cestni dirkač Giulietta Simionato, operna mezzosopranistka Vincenzo Sospiri, dirkač Simone Vesi, skladateljica in pevka Nicola Bombacci, italijanski komunist, ki se je kasneje povezal z Benitom Mussolinijem
Mednarodni odnosi Mesto Forlì je pobrateno z:
Aveiro, Portugalska Bourges, Francija Peterborough, Združeno kraljestvo Szolnok, Madžarska Płock, Poljska Elektrėnai, Litva Foggia, Italija
Sklici
Zunanje povezave
Forlì , Italia.it Kampus Forlì Univerze v Bologni Almanah Forlìja, almanah najpomembnejših dogodkov in kronik Forlìja 4 V živo! : 4 V živo! Basket Team Forlì Kategorija:Papeška država Kategorija:Mesta v Emiliji - Romanji Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih Kategorija:Članki, ki vsebujejo italijansko besedilo Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki Kategorija:Članki s kratkim opisom Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi