thumb|300px|Evagorjeva 1/10 staterja, kovanega v letih 411-374 pr. n. št.; SNG Kopenhagen 733597

Evagor I. (starogrško Εὐαγόρας, latinizirano Evagóras) je bil od leta 411 do 374 pr. n. št. kralj Salamine na Cipru. Znan je predvsem iz Izokratovih del, v katerih je predstavljen kot zgled vladarja.

Zgodovina Evagor je trdil, da izvira od Tevkra, sina Telamona, in njegovega polbrata Ajanta. Njegova družina je dolgo vladala v Salamini. V njegovem otroštvu je Salamina prišla pod feničansko oblast in on je bil izgnan. Med iznanstvom v Kilikiji je zbral približno petdeset privržencev in se leta 410 pr. n. št. na skrivaj vrnil na Ciper, da bi povrnil izgubljeni prestol. V pričakovanju perzijskega odziva na ponovno zavzetje Salamine je gojil prijateljstvo z Atenci in po porazu Konona Atenskega v bitki pri Ajgospotamih slednjemu nudil zatočišče. Nekaj časa je vzdrževal prijateljske odnose tudi z Ahemenidskim cesarstvom in zagotovil pomoč Artakserksa II. Atenam v vojni proti Šparti. Bil je udeleženec bitke pri Knidu leta 394 pr. n. št., v kateri je bila po njegovih zaslugah poražena špartanska flota. Atenci so v zahvalo v Atenah ob Kononovem kipu postavili še njegovega.

Odnosi med Evagorjem in Perzijci so se zatem zaostrili in od leta 391 pr. n. št. je bil z njimi praktično v vojni. S pomočjo Atencev in egiptovskega kralja Hakorja je kljub temu svojo oblast razširil na večji del Cipra. Na pohodu preko Anatolije v Levant je zavzel več mest v Feniciji, vključno s Tirom, in prepričal Kilikijce, naj se uprejo Perzijcem.

Po sklenitvi Antalkidovega miru leta 387 pr. n. št., s katerim se je končala korintska vojna in se Evagor z njim ni strinjal, so mu Atenci umaknili podporo, saj so s sklenitvijo miru priznali perzijsko oblast na Ciprom. V naslednjih letih je Evagor sam nadaljeval vojno s Perzijci, občasno s pomočjo Egipta, ki so ga prav tako ogrožali Perzijci. Medtem ko je odšel v Egipt, prosit za pomoč, je v Salammini vladal njegov najmlajši sin Pnitagora.

Ciper sta leta 385 pr. n. št. napadla perzijska generala Tiribaz in Oront I. z vojsko, ki je bila veliko večja od Evagorjeve. Evagorju je uspelo preprečiti oskrbo perzijske vojske in stradajoč vojska se je uprla. Po uničenju Evagorjeve flote v bitki pri Kitiju in njegovem begu v Salamino se je vojna sreča obrnila na perzijsko stran. Evagor, trdno blokiran v Salamini, je kljub temu obdržal svoje položaje in leta 376 pr. n. št. izkoristil prepir med perzijskima generaloma za sklenitev miru. Dovoljeno mu je bilo ostati kralj Salamine, vendar kot perzijski vazal in plačevalec davka.

Kronologija zadnjega dela njegove vladavine ni jasna. Leta 374 pr. n. št. ga je iz osebnega maščevanja umoril nek evnuh. Nasledil ga je sin Nikoklej.

Po Izokratovem Panegiriku je bil Evagor vzoren vladar, čigar cilj je bil vzdrževati blaginjo svoje države in svojih podložnikov. Izokrat navaja tudi to, da se je zaradi njegove plemenite vladavine veliko ljudi iz Grčije preselilo na Ciper. Drugi viri iz tega obdobja, kot sta Diodor Sicilski (14.115, 15.2–9) in Ksenofont, (Hellenica 4.8), mu niso tako zelo naklonjeni.

Četudi so bili Ciprčani Grki in je bil njihov jezik narečje grščine, so pisali v starejši in težji abecedi, imenovani ciprska zlogovna abeceda. Evagor velja za zaslužnega, da se je stara ciprska abeceda zamenjala z grško.

Sklici

Kategorija:Rojeni v 5. stoletju pr. n. št. Kategorija:Umrli v 4. stoletju pr. n. št. Kategorija:Vladarji v 5. stoletju pr. n. št. Kategorija:Vladarji v 4. stoletju pr. n. št. Kategorija:Zgodovina Cipra