sličica|297x297_pik|Kobacev britof po postavitvi novega križa leta 2015 Kobacev britof, tudi Kobacov britof, Pokopališče pri Kobacu ali Pokopališče na Goljavi je nekdaj uporabljano pokopališče v bližini domačije Kobac v Trbovljah. Zgodovina Pokopališče na Kobacu je drugo najstarejše in najstarejše obstoječe pokopališče v Trbovljah.Val 202 (2025)Hild, M. (2015/18) Ob začetku industrializacije v prvi polovici 19. stoletja je staro pokopališče okoli župnijske cerkve sv. Martina postalo premajhno. Oblasti so od kmeta in posestnika Franca Pusta, člana pomembne trboveljeske kmečke rodbine s hišnim imenom Kobac, leta 1834 oz. 1835 odkupile njegovo njivo pod gozdom na Goljavi (tudi Golavi) in tja se je prestavilo pokopališče.
Novo pokopališče je leta 1836 blagoslovil dekan Jožef Batistik iz Braslovč. Spričo vse večjega števila prebivalstva pa je tudi to pokopališče že kmalu postalo premajhno. Župnik Jožef Hašnik je dal pokopališče že v letu 1857 prvič povečati. Vmes pa so za povsem novo pokopališče kupili še Parašuhovo njivo na Brodeh, ga ogradili s kamnito ograjo in izdelali mrtvašnico. Nekaj časa so nato pokopavali na obeh pokopališčih. Večinoma so do leta 1899 pokopavali na novozgrajenem pokopališču na Brodeh, zatem pa še do leta 1907 spet na Kobacevem.
Pokopališče na Kobacu je uspevalo približno 40 let. Nazadnje so na Kobacevem pokopavali le še na izrecno na željo in prošnjo svojcev, vse do leta 1945, ko je prišla dokončna prepoved pokopavanja umrlih s strani nove oblasti. Kljub vsem prepovedim je pokopališču mogoče opaziti več grobov s kasnejšo letnico. Ponovno je zmanjkalo prostora in novo pokopališče je nastalo na območju današnjega mestnega parka v Trbovljah, kjer je delovalo do leta 1973, ko je bilo prestavljeno v Gabrsko. Istega leta se je na Kobacevem pokopališču odvijal zadnji pogreb.
V nadaljnih letih je so za nekatere grobove še skrbeli svojci umrlih, večina grobov pa je ostala brez skrbnikov.
Pokopališče je bilo zanemarjeno približno 50 let, nakar je Trboveljčan Edi Hribšek dal pobudo za ureditev in ohranitev pokopališča kot prostora pietete. Pokopališče je bilo popolnoma zaraščeno do te mere, da so se ljudje grobovom le s težavo približali, veliko je bilo tudi blata. Po dogovoru s tedanjim trboveljskim župnikom Tomažem Šojčem se je izvedlo 3-mesečno čiščenje pokopališča. Iz potoka se je pobralo gomile in jih namestilo nazaj, posekalo se je rastje in pokosila obrasla trava. Od tedaj pokopališče redno vzdržujejo prostovoljci z delovnimi akcijami. Z manjšimi dejanji pomagajo k ohranitvi tudi učenci OŠ Ivana Cankarja Trbovlje.
Pokopališče letno ureja pribl. 30 ljudi. Na pokopališču stoji tudi kapelica z grobnico.
Križ sličica|Križ na Kobacevem britofu, v ozadju pokopališka kapelica 22. septembra 1940 je bil na Kobacevem pokopališču obnovljen in slovesno blagoslovljen nov križ. Leta 2012 se je, po pogovorih o novem križu zaradi dotrajanosti in močne preperelosti lesenega dela križa, staro znamenje odstranilo. Dne 21. septembra 2015 se je izvedla akcija postavitve novega križa, čigar kip je delo Franca Pelca. Znamenje je bilo blagoslovljeno na dan Vseh svetih 1. novembra 2015. Pri tem križu poteka vsako leto na Vernih duš dan (2. novembra) blagoslov grobov in molitveno bogoslužje za vse rajne Kobacevega pokopališča.
Grobovi levo|sličica|246x246_pik|Grob prvega trboveljskega župana Franca Pusta Veliko grobov iz obdobja med letoma 1900 in 1920 pripada dekletom starosti 20 let; kot vzrok se domneva španska gripa. Mnogo nagrobnikov ima neberljive napise, zaradi česar imena nekaterih pokopanih niso znana.
Na Kobacevem britofu so pokopani prvi smrtno ponesrečeni rudarji, prvi trboveljski župan Franc Pust in še mnogi v tistem času znani trboveljski rojaki. Na tem pokopališču je tudi zanimiva in edina pokopališka kapelica v Trbovljah z grobnico upravnika Rudnika Trbovlje, Rudolfa Eichelterja in rudniškega inženirja Widra. Eichelter predstavlja izjemo med direktorji, saj so ti praviloma bili v Trbovljah le začasno.
Na pokopališču se nahajajo tudi grobovi nemških in ruskih vojakov; trupla ruskih vojakov so se na pokopališču znašla med prevažanjem trupel s Soške fronte nazaj proti Rusiji, pri čemer so v vsakem kraju odložili nekaj trupel, katera so nato dostojno pokopali, trupla nemških vojakov pa so se na pokopališču znašla, ko je med umikom nemške vojske ob koncu druge svetovne vojne prihajalo do manjših spopadov. Prisotni so tudi grobovi štirih trboveljskih rudarjev, ki jih je leta 1862 v rudniku zadušil strupen plin.
Živeče oz. prisotne svojce ima danes približno tretjina oz. 30 grobov. Ogromno grobov je sčasoma propadlo, mnoge je prekrila podrast, tudi nagrobne plošče in križe z imeni. Obstali so grobovi s kamnitimi spomeniki, lesene plošče in križi pa so izginili.
Sklici
Viri
Kategorija:Občina Trbovlje Kategorija:Pokopališča v Sloveniji Kategorija:Ustanovitve leta 1836 Kategorija:Ukinitve leta 1945 Kategorija:Ukinitve leta 1973