Marija Ana Frančiška Pintar, znana tudi kot Mira Pintar, slovenska bančna uradnica, umetnica in zbirateljica umetnin, * 5. februar 1891, Novo mesto, † 23. junij 1980, Ljubljana. Otroštvo in izobraževanje sličica|186x186_pik|Portret Mirine matere, ki ga je leta 1887 naslikala Ivana Kobilcasličica|221x221_pik|Portret Mirinega očeta, ki ga je okoli leta 1890 naslikala Ivana Kobilca Rojena je bila v slovenski družini 5. februarja 1891 v Novem mestu. Njena mati je bila zasebna učiteljica ročnih del Marija Kobilca (1860–1946), sestra slikarke Ivane Kobilce, njen oče pa knjižničar in literat Luka Pintar (1857–1915). Imela je starejšega brata zdravnika Ivana Pintarja (1888–1963). Oba Mirina starša, predvsem njena mati, sta Ivani Kobilici pomagala pri prodaji slik in urejanju naročil. Leta 1898 se je Mira s starši in bratom preselila v Ljubljano. Že v zgodnji mladosti se je začela učiti vezenja pri svoji materi. Po osnovnem šolanju je začela obiskovati višjo meščansko šolo. Zasebno se je učila tudi tujih jezikov. Na višji meščanski šoli je bila v šolskem letu 1906/07 njena učiteljica likovnega pouka Ivana Kobilca. V tem letu se je Mira Pintar začela pri njej izobraževati tudi v svojem prostem času. Konec leta 1907 je Ivana Kobilca sicer preselila v Berlin, vendar je z nečakinjo ohranjala tesne stike in jo, ko sta bili skupaj, poučevala slikanja. Skupaj sta hodili tudi na počitnice. Po višji meščanski šoli je Mira Pintar v Ljubljani dokončala dekliški licej v Mladiki. Učila se je tudi slikanja v šoli Riharda Jakopiča v Ljubljani. Po dokončanem liceju se je v Krištofovem zavodu izučila pisarniškega dela.
Portret Poleti leta 1913 je odšla na počitnice k Ivani Kobilci v Berlin. Velika slikarka je bila v tem času že več let slabega zdravja. Obisk nečakinje jo je razvedril in začela je aktivneje ustvarjati ter ponovno razstavljati. V tem času je Miro tudi naslikala. Dekle je na sliki v beli obleki in s spetimi lasmi. Slikarka se je namreč že nekaj let ukvarjala z belino in svetlobo, ter svetle oljne slike zato tudi ni lakirala. Slika, ki je v smeri meščanskega modernizma velja za eno umetničinih najboljših del ter eno najboljših del slovenskih umetnikov nasploh. Shranjena je v stalni zbirki Narodni galeriji Slovenije.
Delo
Po šolanju se je zaposlila kot bančna uradnica. Ob delu se je veliko ustvarjala z umetnostjo. Izdelovala je vezenine, predvsem ročno vezene prte, ter jih tudi razstavljala. Veliko je tudi slikala, predvsem tihožitja, ter risala portrete z ogljem in svinčnikom. Svojih slik zaradi samokritičnosti ni razstavljala. Družila se je s pianistko Dano Kobler in pisateljico Vero Kressler Albreht ter obiskovala salon Verine matere. V njem je spoznala pisatelja Ivana Cankarja, ki je po njej leta 1911 poimenoval drugi del Mira svojega novelističnega triptihona Volja in moč, slikarja Matija Jamo, pesnika Otona Župančiča, pisatelja Vladimirja Levstika in druge pomembne slovenske intelektualce. S salonom in njegovimi obiskovalci je seznanila tudi Ivano Kobilco, ki je več obiskovalcev salona tudi portretirala. Bila je tudi zbirateljica umetnin in med ustanovitelji Društva Narodna galerija, ki je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Zapuščina Ivane Kobilce Tudi po zaposlitvi je s teto ohranjala tesne stike. Za ravnanje s slikami ji je teta v pismih podajala natančna navodila, ter ji celo zaupala popravljanje svojih obledelih podpisov. Teti je pomagala tudi pri intervjujih. Konec leta 1926 je Ivana Kobilca umrla in v oporoki Miro Pintar postavila za skrbnico njene zapuščine in dedinjo večine njenih neprodanih slik. Po dvanajstih letih dela bančne uradnice je v tridesetih letih 20. stoletja zapustila službo ter se posvetila skrbi za tetino zapuščino in umetniškemu delu.
Poznejše življenje in smrt Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Živela je v Ljubljani skupaj z materjo, ki je umrla leta 1946. Umrla je v Ljubljani 23. junija 1980.
Sklici
Kategorija:Slovenski uradniki Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Slovenske umetnice Kategorija:Rojeni leta 1891 Kategorija:Umrli leta 1980 Kategorija:Ljubljančani