Piloña (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v vzhodni Asturiji, približno 50 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na Navo, na severozahodu na Cabranes in Villavicioso, na severu na Colungo, na vzhodu na Parres, na jugovzhodu na Pongo, na jugu na Caso ter na jugozahodu na Sobrescobio in Laviano. Središče občine je v Infiestu.
Zgodovina V jamah v Aviauju, Espinaredu, Coñareuju, Peñi Ferrán, Peñi Sorribes ter v jamah Sevares in Sidrón v Vallobalu so odkrili najdbe in tudi jamske slike iz paleolitika. Našli so orodja iz neolitika iz jame Valle ali iz okolice dolmena Coya, ki so žal danes izgubljena. Tudi so uničili megalite na gori Cayón. V železni dobi je keltsko pleme, ki so se imenovali Lugoni, živelo na območju v gradiščih (kultura Castro). Njihovo središče se je imenovalo Paelontium, ki je bil pri današnjem Belonciuju. Odkriti sta dve steli iz rimljanskega obdobja v Villamayorju, iz okolice cerkve v Borinesu. Nekateri predpostavijo, da je bila rimljanska utrdba na gori El Picu Viayo. Občina se pojavi z imenom Pialonia v zgodnjem srednjem veku, v darovalnih listinah stolne cerkve v Oviedu. 926 so trije asturijski vladarji (Ramiru II., Alfonz III. in kraljica Ximena) darovali cerkvi zemljišča. Plemiške družine, ki so pozneje obvladovali občino, so gradile grade (stolpe) v Piloñi. Danes so ostale ruševine nekaterih teh stolpov. V začetku 18. stoletja je bila skromna obrt v občini, ki se je ukvarjala večinoma z živinorejo. Dokumenti omenijo mline in krušnarne ter pridelovanje lešnika, ki so ga v veliki količini izvažali v tujino. 1810 v španski vojni za neodvisnost general Nicolás de Llano Ponte se je boril proti francoskemu generalu Jean Pierre-u Bonetu pri Infiestu, katerega vojske so zažgale samostan v Villamayorju. V prvi karlistični vojni so bili tudi boji pri Infiestu. V drugi polovici 19. stoletja je bila Piloña industrializirana in so ustanovili jabolčne preše (kjer so pridelovali asturijski jabolčnik sidro), čokoladnico, sirarno in maslarno, pozneje tudi sladkorno tovarno. Odprta je bila cesta med Oviedo in Ribadesello ter je bila 1891 končana graditev železniške proge. Kljub temu so bili omejeni viri, zato se je veliko ljudi izselilo v tujino (predvsem v Kubo, Argentino in Mehiko). 1901 je izbruhnil upor v občini, ki so ga spodbujali liberalci. 1903 je bila velika stavka, ki so jo z nasiljem zadušili, zaradi česar je umrlo 11 ljudi. Piloña je bila udeležena krvavih bojev asturijske oktobrske revolucije 1934 in španske državljanske vojne. Ko so se morali republikanci umakniti, so eksplodirali most v Infiestu. Po vojni so se na bližnjih gorah skrivali gverilci, ki so nadaljevali borbo proti Francovi diktaturi. Ti gverilci so se imenovali fugaos in so bili dejavni zlasti v okolici Peñamayorja. 1877 je bilo število prebivalstva v občini več kot 20 tisoč, danes je to upadlo do tretjine.
Geografija Gorske verige, planine in vrhi obdajajo Piloño, ki se nahaja ob istoimenski reki. Najvišji vrh občine je Vízcares (1420 m). Visokost drugih vrhov omahujejo med 500 in 1100 metri. Na osrednjem delu občine je gorovje Sierra del Puno, kjer je najvišji vrh Peña Ñiaño (1075 m). Gorska pokrajina Piloñe se deli na majhne, ozke doline z veliko strmimi klanci, kjer so velika premogova rudišča. Glavni tok občine reka Piloña izvira iz gorovja Peñamayor (na območju Bimenesa) in se izliva v Sello pri Arriondasu. Piloña ima več pritokov kot Mon, La Marea, Espinaredo, Vál, Pequeño, Color, Tendi ali Borines. Reka Borines je znana o izviru mineralne in zdravilne vode. Podnebje je deloma oceansko, deloma zmerno ter je soparno in deževno. Ozračje je pogosto nasičeno z vodno paro, h kateremu prispevajo severni in severozahodni vetri. Najmrzlejši mesec je januar, najtoplejši pa avgust. Rastlinstvo je raznoliko in bogato. Značilna drevesa so bukev, hrast, kostanj, lešnik, bor in evkalipt, tudi se pojavita v veliki meri jablan in oreh. V občini se nahajajo široki pašniki, kjer se ukvarjajo z živinorejo
Gospodarstvo V občini pridelujejo tudi jabolko in lešnik. Danes je temelj gospodarstva kmetijstvo in turizem. V največji meri poteka živinoreja, ki osredotoči na govedorejo (na proizvodnjo mleka in mesa). Na pašnikih lahko zasledimo veliko asturijskih ponijev (asturcón). Le 3 % orne površine koristijo za gojenje rastlin. Pomembno je tudi gozdarstvo. V gradbeni industriji deluje več kot 28 % prebivalstva, v turizmu (v trgovini in gostinstvu) je zaposleno več kot 36,5 %. Trgovinska dejavnost se večinoma osredotoča v Infiestu. Od 60. 20. stoletja podjetje Nestlé ima tovarno v Sebaresu.
Kultura Cerkev Sv. Janeza v Berbiu (romanska stavba iz 11. stoletja) Cerkev Marije Device v Villamayorju (romanska stavba iz 10. stoletja, povezana z benediktinskim samostanom) Cerkev Sv. Petra v Belonciu (pozno romanska stavba) Palače, dvorci in stare ljudske stavbe Mestna hiša v Infiestu (novoklasicistična stavba iz 1882)
V vsakem letu praznujejo praznik asturijskega ponija (Fiesta del Asturcón).
Znane osebnosti Iván San Miguel, telovadec Luis Martínez Noval, španski minister za zaposlovanje
Galerija
Sklici
Kategorija:Občine v Asturiji