Stolnica San José (), ki stoji v mestu Antigua Gvatemala, spada pod okrilje nadškofije Santiago de Gvatemala; umeščena je v del nekdanje primasove stolnice v mestu Antigua Guatemala, ki je bila uničena v potresih leta 1773. Gradnja prvotne stolnice se je začela leta 1545 z uporabo ruševin, prinesenih iz uničene naselbine v dolini Almolonga – ta je predstavljala drugi poskus ustanovitve mesta na tem območju. Dokončanje gradnje so skozi leta ovirali pogosti potresi. 7. aprila 1669 je bila stavba porušena, leta 1680 pa je bila pod vodstvom Juana Pascuala in Joséja de Porresa slovesno odprta druga cerkev. Obstajajo tudi dokazi, da je pri njeni obnovi sodeloval španski inženir in izdelovalec podob Martín de Andújar Cantos.

Zgodovina Stavba

Stolnica Santiago je doživela tri gradbene faze; zadnja različica je bila posvečena novembra 1680 in je bila delo mojstra Josepha de Porresa. Leta 1718, po potresu v Gvatemali leta 1717 (potresih San Miguel), je Diego de Porres obnovil oboke, loke, kupolo, drugi nivo stavbe in pročelje.

Glavni oltar je stal pod kupolo, ki so jo podpirali stebri, obloženi s želvovino in okrašeni z bogato izdelanimi bronastimi medaljoni. Na vencu so bile nameščene podobe Device Marije in dvanajstih apostolov, izdelane iz slonovine.

Leta 1743 je bila stolnica Santiago de Guatemala povzdignjena v metropolitansko stolnico; slovesnosti ob tem dogodku so z velikim bliščem potekale februarja 1745. Palij je iz Evrope prinesel ugledni gospod Marín; prepeljal ga je do Veracruza in ga izročil škofu Molini, ki je bil na poti v mesto Santiago de los Caballeros de Guatemala (sodobna Antigua Gvatemala). Ker so vedeli, da škof že prihaja, so pripravili slovesen sprejem; ugledni dekan škofijskega sveta, člani cerkvenega sveta, številni duhovniki, ugledni meščani in predstojniki verskih redov so se v vozovih, ki so jih vlekle mule, odpravili naproti obiskovalcu.

Ob prihodu v nadškofijsko palačo so jih pričakali številni duhovniki ter učenci tridentinskega kolegija in semenišča Nuestra Señora de la Asunción. Izvedli so himno Te Deum v izvedbi zbora pod vodstvom mojstra Kyrósa, nato pa so se odpravili v palačo, kjer je bila kapela bogato okrašena. Po koncu slovesnosti je bilo določeno, da bodo 14. novembra 1745 potekale slovesnosti ob tem povišanju. Tistega dne so zvonovi zazvonili zgodaj, sprožili pa so tudi številne rakete. Ob devetih so se predstavniki oblasti odpravili v skrbno okrašeno stolnico, kjer je potekala slovesna maša. Ob podelitvi palija nadškofu Pardu y Figueroi so zazvonili zvonovi, odjeknile so petarde, na trgu pred stolnico pa so priredili ognjemet s pirotehnično konstrukcijo v obliki gradu; sledila je razkošna pogostitev za civilne in cerkvene dostojanstvenike v nadškofovi palači.

Slavje se je nadaljevalo vso noč ob številnih ognjemetih. V naslednjih dneh so svoja praznovanja priredili različni redovniški redovi; na glavnem trgu so se naslednjih osem dni odvijali tudi plesi domorodcev in laikov, konjske dirke ter bikoborbe.

Nato se je nadškof umaknil v svojo podeželsko hišo v kraju Milpas Dueñas, kjer so se slovesnosti nadaljevale še en teden, vključno z bikoborbami, ki so jih priredili Joseph de Naxera, Joseph de Arrivillaga in Miguel de Coronado.

Zgodovinar Domingo Juarros ocenjuje, da je bilo za te zabavne prireditve porabljenih petdeset tisoč pesosov.

Potres Santa Marta leta 1773 je povzročil resno škodo na stavbi stolnice; dve njeni kapeli sta bili obnovljeni v začetku 19. stoletja. Pod stavbo sata kripta in sistem predorov, katerih namembnost ni znana.

V stolnici so bili shranjeni posmrtni ostanki osvajalca Pedra de Alvarada, ki so bili tja preneseni leta 1568 na željo njegove hčerke. V 1940-ih so jih premestili v stavbo sodišča (Palacio de Justicia), kjer so ostali do leta 1776, ko so jih zaradi potresa morali preseliti v prostore občine Antigua Guatemala; tam so ostali do decembra 2007, nato pa so jih vrnili v prvotno nišo v stolnici v Antigui Guatemali.

Prenos do Nueva Guatemala de la Asunción (Gvatemala (mesto))

Po potresih leta 1773 so stolnico 22. novembra 1779 preselili v mesto Nueva Guatemala de la Asunción (današnje mesto Gvatemala), maja 1780 pa še župnijsko cerkev El Sagrario, ki je prav tako delovala v istih prostorih. Oltarne podobe, oprema in glasbila stare stolnice so sprva ostali na lokaciji, leta 1783 pa so jih odstranili in shranili v stavbi Univerze San Carlos, ki je stala nasproti stolnice, ter v zakristiji župnije El Sagrario. Ogromno zidovje stavbe je ostalo ohranjeno, notranjost pa so uporabljali kot pokopališče.

Župnija San José Leta 1804 se je nadškof Peñalver y Cárdenas odločil ustanoviti župnijo El Señor San José v mestu Antigua Gvatemala; ta je združevala tri začasne župnije, ki so delovale v starih cerkvah Candelaria, San Sebastián in Los Remedios. Premoženje cerkve La Candelaria so prenesli v stavbo stare Univerze San Carlos Borromeo, opustili pa so samo cerkev. Med premoženjem cerkve Candelaria je nova župnija prevzela tudi podobo Gospoda s križa (El Señor del Descendimiento), ki jo v župniji častijo še danes.

Leta 1806 je duhovnik Rafael José Luna, župnik pri San Joséju, predlagal, da bi ruševine stare stolnice uporabili kot župnijsko cerkev. Leta 1814 je cerkveni kapitelj ugodil prošnji, leta 1819 pa so se začela preureditvena dela, v okviru katerih so porušili poškodovane dele, denimo zvonike. Dela so za nekaj časa zastala, nato pa so jih leta 1832 nadaljevali. Po zaključku del se je župnija San José preselila iz stavbe stare Univerze San Carlos v staro stolnico, kjer deluje še danes.

Potres leta 1874 Po poročanju ameriškega časopisa The New York Times je bil potres v Gvatemali 3. septembra 1874 najbolj uničujoč med vsemi, zabeleženimi tisto leto po svetu. Poleg tega so tolpe razbojnikov, oborožene z noži in drugim ostrim orožjem, poskušale napasti žrtve na tem območju in jim ukrasti še tisto malo, kar jim je ostalo; na srečo je policija vlade generala Justa Rufina Barriosa te tolpe ujela in jih nemudoma usmrtila.

Neka priča je opisala, da je bil občutek ob potresu podoben kombinaciji dolgega niza navpičnih in vodoravnih gibanj, zaradi katerih se je zdelo, da se tla premikajo v valovih in se dvigajo do približno 30 cm nad svojo običajno raven. Nastala je škoda v višini 300.000 ameriških dolarjev; poleg mest Antigua Gvatemala, Dueñas, Parramos in Patzicía so bila prizadeta tudi mesta Jocotenango, San Pedro Sacatepéquez in Amatitlán.

Fotograf Eadweard Muybridge je leta 1875 obiskal mesto Antigua Gvatemala in ustvaril fotografski zapis o stanju mesta po tem potresu; s primerjavo njegovih fotografij z obstoječimi gravurami je mogoče videti, da je župnijska cerkev San José izgubila svoja zvonika.

Leta 1897 je pisatelj Ariza Poitevín takole opisal razmere, v katerih so bile ruševine katedrale: »tam so bile številne cerkve in porušene stavbe, skozi razpoke katerih so silile debele korenine dreves, ki so zrasla zaradi zapuščenosti teh objektov; katedralo je bilo mogoče obiskati, vendar le s težavo, saj je bila tako zanemarjena, da je bil zrak v njej zatohel in vlažen, mrgolelo pa je tudi nočnih ptic in netopirjev, kar je kraju dajalo turoben videz.«

20. stoletje

Leta 1918, po potresih, ki so opustošili mesto Gvatemala, je v državo prispel Herbert J. Spinden, dopisnik ameriške znanstvene revije National Geographic Magazine in obiskal stolnico v mestu Antigua Gvatemala; stanje stolnice je opisal takole: »Fasada stolnice je obrnjena proti mestnemu trgu in zakriva obsežno območje porušenih stavb. Skozi stranska vrata vstopite v razrušeno glavno ladjo in greste pod osrednjo kupolo, kjer so stebri bogato okrašeni z angeli in reliefi v obliki labirinta; lahko pa se povzpnete na streho in se s težavo sprehajate po rastlinju, ki je pognalo na nosilcih, povezujočih kupole jajčaste oblike.«

Arhitektura Fasada, v celoti zidana iz opeke in naknadno prevlečena s štukaturo, v pritličju predstavlja zasnovo slavoloka s tremi portali, ki jih uokvirjajo štirje pari dvojnih stebrov. V vmesnih nišah stojijo figure apostolov in cerkvenih očetov, nad osrednjim portalom pa kip sv. Jakoba (Santiago). Notranjost cerkve za fasado je s steno ločena od zadnjega dela nekdanje stolnice. Ta zadnji del – v katerega se vstopa z južne strani – je prvotno obsegal tri ladje in prečno ladjo (transept), nad križiščem pa se je dvigala kupola. Na območju pred nekdanjo apsido marmorna plošča označuje grobno mesto Bernala Díaza del Castilla – vojaka in kronista osvajanja Azteškega imperija pod vodstvom Hernána Cortésa –, ki je v kripti (ta je danes zasuta). Tu naj bi bil pokopan tudi pepel Pedra de Alvarada, osvajalca Gvatemale, ki je umrl v Mehiki.

Galerija

Sklici

Literatura

Zunanje povezave

Catedral de Santiago in Antigua, Guatemala (angleščina)

Kategorija:Antigua Gvatemala Kategorija:stolnice v Gvatemali Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1680