Zobna obloga, zobni plak ali dentalni plak je lepljiv film, odgovoren za nastanek zobne gnilobe in gingivitisa (vnetja dlesni). https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&query=Obloga&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026. Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma bakterije, pa tudi glive), ki rastejo na zobnih površinah. Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor. Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori zobni kamen, je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).
Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje. Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in parodontitis. Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so zobna nitka in medzobne ščetke. Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo zobni kamen. Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.
Nastanek zobnih oblog Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so proteze in mostički. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja. Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415. Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni.
Koraki nastanka zobnih oblog 1. Tvorba zobne kožice Na zobu se oblikuje pridobljena zobna kožica, ki bakterijam zagotavlja površino za pritrditev.Marsh PD. Dental plaque as a biofilm and a microbial community - implications for health and disease. BMC Oral Health. 2006 Jun 15;6 Suppl 1(Suppl 1):S14. Zobna kožica se na površini zob tvori že nekaj ur po ščetkanju. 2. Adhezija V nekaj urah se bakterije ohlapno vežejo na zobno kožico. 3. Proliferacija Bakterije se razširijo po ustih in se začnejo množiti. 4. Mikrokolonije Nastanejo mikrokolonije. Streptokoki izločajo zaščitno plast (plast sluzi). 5. Nastanek biofilma Mikrokolonije tvorijo kompleksne skupine z metabolno prednostjo. 6. Rast ali zorenje Biofilm razvije primitiven krvni obtok.
Sestava zobnih oblog V ustih so običajno prisotne različne vrste bakterij. Te bakterije, pa tudi levkociti, nevtrofilci, makrofagi in limfociti, so del normalne ustne votline in prispevajo k zdravju posameznika. Približno 80–90 % mase zobnih oblog predstavlja voda. Okoli 70 % suhe mase predstavljajo bakterije, preostalih 30 % pa sestavljajo polisaharidi in glikoproteini.
Sklici
Kategorija:Dentalna medicina