Velika mošeja v Sousseju () je zgodovinska mošeja v obalnem mestu Sousse v Tuniziji. Gradnja sega v leto 851, v čas vladavine dinastije Aglabidov, vazalov Abasidskega kalifata. Naročil jo je vladar Abu al-‘Abbas Mohamed al-Aghlabi. Je pomemben spomenik aglabidske arhitekture v zgodnjem islamskem obdobju. Mošeja je bila v naslednjih stoletjih večkrat obnovljena, njena molilnica pa razširjena.
Zgodovina
Leta 800 je abasidski kalif Harun al-Rašid podelil guvernerstvo Ifrikije (približno današnje Tunizije) Ibrahimu ibn al-Aghlabu, ki je ustanovil dinastijo Aghlabidov, ki je vladala regiji naslednje stoletje, nominalno v imenu njihovih abasidskih vladarjev. Aglabidi so bili glavni gradbeniki in preživelo je relativno veliko zgodnjih islamskih spomenikov, zgrajenih pod njihovim pokroviteljstvom. Najstarejša mošeja v mestu (in najstarejša ohranjena muslimanska molilnica v Severni Afriki) je v bližnjem Ribatu v Sousseju, ustanovljena v 8. stoletju in spremenjena ali ponovno zgrajena leta 821. Ko se je prebivalstvo mesta v 9. stoletju povečalo, je Ribatova mošeja najverjetneje postala premajhna, da bi služila mestnemu prebivalstvu, kar je spodbudilo Aglabide, da so sponzorirali novo petkovo mošejo za skupnost.
Veliko mošejo v Sousseju je dal zgraditi aglabidski amir (vladar) Abu'l-Abbas Mohamed I. leta 851. Njeno gradnjo je nadzoroval Mudam al-Khadim, osvobojeni suženj in mavla Abu'l-Abbasa. Molitvena dvorana mošeje je bila kasneje v istem stoletju razširjena proti jugu. Portik pred molitveno dvorano, na južni strani dvorišča, je bil dodan v 11. stoletju pod dinastijo Zirid, ki je obnovila ali okrasila tudi mihrab (nišo v južni steni, ki simbolizira kiblo) in kupolast stolp-paviljon na severovzhodnem vogalu. Druga obnova je potekala leta 1785, ko je bil prenovljen južni portik.
Od leta 1988 je mošeja del Unescove svetovne dediščine, ki obsega Medino v Soussu.
Arhitektura Mošeja ima pravokoten tloris, širok približno 57 metrov in dolg 50 metrov (ali 59 krat 51 metrov po drugem viru), razdeljen na dvorišče in molilnico. Čeprav se tloris ne razlikuje bistveno od tlorisa Velike mošeje v Kairouanu, je struktura stavbe zelo drugačna. Stoji ob starejšem ribatu, ki je vplival na utrjen videz mošeje z obzidjem s cinami in vogalnimi stolpi.The Great Mosque of Sousse. Ministry of Culture. Retrieved 8-1-2017.
Dvorišče Dvorišče mošeje (sahn) meri 41 krat 22,25 metra. Dolg kufski arabski napis poteka v vencu vzdolž zgornjega roba obzidja okoli dvorišča in vsebuje večino odlomkov Korana. Na južni strani dvorišča je napis zdaj skrit za dodatnim arkadnim portikom, ki je bil dodan v 11. stoletju (in obnovljen leta 1675) pred prvotno arkadno fasado molilnice. Na severovzhodnem vogalu mošeje je valjast bastijon, na vrhu katerega stoji kupolasti osmerokotni paviljon, ki je bil verjetno sawma'a, prostor v višini strehe, kjer je muezin lahko klical k molitvi in je služil funkciji, ki so jo v poznejših obdobjih opravljali minareti. Sam kupolasti kiosk izvira iz 11. stoletja, iz obdobja Ziridov.
Molitvena dvorana Molitvena dvorana ima 13 ladij, ločenih z vrstami podkvastih lokov. Dvorana je bila prvotno globoka tri loke, vendar je bila kasneje razširjena z rušenjem kible (južne stene) in podaljšanjem za nadaljnjih tri loke. Sedanji mihrab izvira iz obdobja Ziridov, sodeč po slogu okraskov in kufskih napisov. Namesto da bi bila prekrita z ravnimi lesenimi stropi, kot pri mnogih drugih mošejah v regiji, je molitvena dvorana prekrita z oboki iz lomljenega kamna. Prvotni oboki dvorane so pokriti z banjastimi oboki, medtem ko so oboki kasnejšega podaljška pokriti s križnimi oboki. Kupola pred prvotnim mihrabom je še vedno prisotna, zdaj na sredini molitvene dvorane, in spominja na kupole Velike mošeje v Kairouanu: ima osmerokotni boben, nazobčane trompe, kufski napis in izrezljano cvetlično dekoracijo. Dva timpanona lokov na obeh straneh, pod kupolo, sta prekrita z izrezljanim motivom šahovnice, podobnim rombom, napolnjenim s cvetličnimi in rozetnimi motivi. Kupola je ena redkih kupol, ki so bile zgrajene pred mihrabom mošeje v obdobju Omajadov in Abasid, drugi sta bili v mošeji Al-Aksa v Jeruzalemu (705) in v mošeji Omajadov v Damasku (715).Necipogulu, 1998, p.14.
Sklici
Zunanje povezave
Grande Mosquée de Sousse
Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji Kategorija:Sousse Kategorija:Mošeje v Tuniziji Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 851