Marin Tirski (starogrško: Μαρῖνος ὁ Τύριος, Marînos ho Týrios) je bil grško govoreči feničanski rimski geograf, kartograf in matematik, ki je utemeljil matematično geografijo in postavil temelje za Ptolemajevo Geografijo in njegov zemljevid sveta, * ok. 70 n. št, † ok. 130 n. št.
Življenje Marinus je bil rojen in prvotno ustvarjel v Tiru v rimski provinci Feniciji.George Sarton (1936). "The Unity and Diversity of the Mediterranean World", Osiris 2, str. 430 Njegovo delo je bilo predhodnik dela velikega geografa Klavdija Ptolemaja, ki je Marinovo delo uporabil kot vir za svojo Geografijo. Ptolemaj je priznaval svoje velike dolgove Marinu Tirskemu. O njem je rekel: "Marin o trgovskem razredu na splošno pravi, da se osredotoča le na svoje posle in ga raziskovanje malo zanima ter da pogosto zaradi svoje ljubezni do bahanja povečuje razdalje".Ptolemy, "33". Marina je kasneje citiral tudi arabski geograf al-Masudi. O Marinovem zasebnem življenju je znanega le malo.
Zapuščina Marinova geografska razprava je izgubljena in znana le iz Ptolemajevih pripomb. Uvedel je izboljšave v risanje zemljevidov in razvil sistem pomorskih kart. Njegova glavna zapuščina je, da je bil prvi, ki je vsakemu kraju določil ustrezno zemljepisno širino in dolžino. Njegov ničti poldnevnik je potekal skozi najzahodnejšo znano točko v njegovem času, Otoke Blaženih, sedanje Zelenortske ali Kanarske otoke. Za izhodišče meritev zemljepisne širine je uporabil rodoški vzporednik.
thumb|Lunarni krater Marinus (NASA 1967)
Ptolemaj omenja več revizij Marinovega geografskega dela, ki se ga pogosto datira v leto 114 n. št., čeprav to ni zanesljivo. Marin je ocenil dolžino ekvatorja na 180.000 stadijev, kar ustreza približno 33.000 kilometrom. Njegova ocena je približno 17 % manjša od resnične vrednosti.
Marin je tudi skrbno preučeval dela svojih predhodnikov in dnevnike svetovnih popotnikov. Njegovi zemljevidi so bili prvi v Rimskem cesarstvu, ki so prikazovali Kitajsko. Izumil je ekvipravokotno projekcijo, ki se še danes uporablja za ustvarjanje zemljevidov. Marin je menil, da je Svetovni ocean razdeljen na vzhodni in zahodni del s celinami Evropa, Azija in Afrika med njima. Menil je, da se naseljeni svet razteza po zemljepisni širini od Tule (Norveška) do Agisimbe (okoli Kozorogovega povratnika) in po zemljepisni dolžini od Blaženih otokov (Kanarski otoki) do Sere (Kitajska). Marin je skoval tudi izraz Antarktika, ki pomeni nasprotje Arktike.
Po Marinu Tirskemu je bil leta 1935 imenovan udarni krater Marinus na Luni. Sklici
Viri
A. Forbiger, Handbuch der alten Geographie, vol. i. (1842); E. H. Bunbury, Hist. of Ancient Geography (1879), ii. p. 519; E. H. Berger, Geschichte der wissenschaftlichen Erdkunde der Griechen (1903). "Marinus" in Brill's New Pauly (Brill, 2010)
Kategorija:Rojeni v 1. stoletju Kategorija:Umrli v 2. stoletju Kategorija:Matematiki Kategorija:Kartografi