Maksim Planud (starogrško: Μάξιμος Πλανούδης, Máximos Planoudēs) je bil bizantinski grški menih, učenjak, antolog, prevajalec, matematik, slovničar in teolog iz Konstantinopla, * okoli 1260, † okoli 1305.
S svojimi prevodi iz latinščine v grščino in obratno je tesneje povezal grški Vzhod in latinski Zahod. Najbolj znan je kot sestavljavec Grške antologije.
Biografija Maksim Planud je živel med vladavinama bizantinskih cesarjev Mihaela VIII. in Andronika II. Rojen je bil okoli leta 1260 v Nikomediji v Bitiniji, vendar je večji del svojega življenja preživel v Konstantinoplu, kjer se je kot menih posvetil študiju in poučevanju. Ob vstopu v samostan je svoje prvotno ime Manuel spremenil v Maksim.
Planud je izjemno dobro obvladal latinščino v času, ko so Grki v Bizantinskem cesarstvu Rim in Italijo obravnavali nekoliko sovražno. Temu znanju je treba verjetno pripisati izbiro za enega od veleposlanikov, ki jih je cesar Andronik II. v letih 1295–1296 poslal v Benetke, da bi se z njimi pogajal o njihovemu napadu na genovsko naselbino v Galati v predmestju Konstantinopla. Pomembnejše od pogajan je bilo to, da je Planud, zlasti s svojimi prevodi, tlakoval pot oživitvi študija grškega jezika in književnosti v zahodni Evropi.
Bil je avtor številnih del, med drugim grške slovnice v obliki vprašanj in odgovorov, razprave o sintaksi, Ezopove biografije, basni, sholij o nekaterih grških avtorjih, dveh pesmi v heksametru, hvalnice Klavdiju Ptolemaju, čigar Geografijo je ponovno odkril in jo prevedel v latinščino, razprave o metodi računanja, ki se uporablja v Indiji,Kai Brodersen, Christiane Brodersen: Planudes, Rechenbuch, griechisch und deutsch. Berlin 2020 (= Sammlung Tusculum). , superseding the incomplete edition of C. J. Gerhardt, Halle, 1865. in sholija k prvima dvema knjigama Diofantove Aritmetike.
Med njegovimi številnimi prevodi iz latinščine v grščino so bili Ciceronov Somnium Scipionis z Makrobijevim komentarjem, Ovidove Heroide in Metamorfoze, Boetijeva O filozofski tolažbi in Avguštinova Trojica. Planudu se tradicionalno pripisuje prevod Cezarjevega dela Commentarii de bello Gallico, kar je pogosto ponavljajoča se napaka. Njegovi prevodi niso bili uporabni le za grško govoreče bralce, ampak so se v zahodni Evropi pogosto uporabljali tudi kot učbeniki za študij grščine.
Najbolj znan je vsekakor po svoji Grški antologiji. Njegova antologija je krajša od heidelberške Palatinske antologije in se z njo v veliki meri prekriva, vendar vsebuje 380 epigramov, ki jih v heidelberški ni. Epigrami so bili objavljeni skupaj z drugimi, bodisi kot šestnajsta knjiga bodisi kot dodatek.
Maksim Planud se omenja kot eden prvih ljudi, ki so uporabili besedo 'milijon'.
Sklici
Viri
Izdaje vključujejo: Johann Albert Fabricius, Bibliotheca graeca, Harles, xi. 682; teološke spise Jacquesa Paula Migneja, Patrologia Graeca, cxlvii; korespondenco, ur. M Treu (1890) s komentarji (Also Oxford Reference Online.) (Also Oxford Reference Online.) Pietro Luigi M. Leone (ur.), Maximi Planudis epistolae, Amsterdam (1991). Karl Krumbacher, Geschichte der byzantinischen Litteratur (1897) John Edwin Sandys, History of Classical Scholarship (1906), vol. i
Kategorija:Veleposlaniki Kategorija:Bizantinsko cesarstvo