Geografija (starogrško: Γεωγραφικὴ Ὑφήγησις, Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis, dobesedno 'Geografski vodnik'), znana tudi pod latinskima imenoma Geographia in Cosmographia, je geografski slovar, atlas in razprava o kartografiji, ki združuje geografsko znanje o Rimskem cesarstvu 2. stoletja. Delo, ki ga je napisal Klavdij Ptolemaj v grščini v Aleksandriji okoli leta 150 n. št., je bila revizija zdaj izgubljenega atlasa Marina Tirskega z uporabo dodatnih rimskih in perzijskih geografskih slovarjev ter novih načel.

Prevod Geografije v arabščino, ki ga je v 9. stoletju opravil Al Hvarizmi, je imel velik vpliv na geografsko znanje in kartografske tradicije islamskega sveta. Poleg del islamskih učenjakov in Al Farganijevega komentarja z revidiranimi in natančnejšimi podatki, je Ptolemajevo delo kasneje močno vplivalo tudi na srednjeveško in renesančno Evropo.

Rokopisi thumb|Fragment papirusa Ptolomajeve Preglednice pomembnih mest iz 3. stoletja

Antične različice Ptolemajevega dela so bile verjetno pravi atlasi s priloženimi zemljevidi, čeprav nekateri znanstveniki menijo, da so omembe zemljevidov v besedilu poznejši dodatki.

Noben grški rokopis Geografije izpred 13.stoletja ni ohranjen. Najdeni so bili fragmentirani papirusi kasnejših, nekoliko prilagojenih del, kot je Preglednica pomembnih mest. Najstarejši fragment je Rylands Library GP 522, iz začetka 3. stoletja. Pismo, ki ga je napisal bizantinski menih Maksim Planud, pravi, da je poleti 1295 iskal izvod Geografije za samostan Hora. Eno od najzgodnejših ohranjenih besedil je morda eno od tistih, ki jih je nato sam sestavil.Biblioteca Apostolica Vaticana [The Apostolic Vatican Library]. Vat. Gr. 177. Late 13th century V Evropi so zemljevide včasih prerisovali z uporabo koordinat, zapisanih v besedilu. Nekaj takega je bil prisiljen uporabiti tudi Planud. Kasnejši pisarji in založniki so nato te nove zemljevide kopirali, kot je to storil patriarh Atanazij I. za cesarja Andronika II. Paleologa. Tri najstarejša ohranjena besedila z zemljevidi so tista iz Konstantinopla (Istanbula), ki temeljijo na Planudovem delu.

Prvi latinski prevod teh besedil je leta 1406 ali 1407 naredil Jacobus Angelus v Firencah v Italiji pod naslovom Geographia Claudii Ptolemaei. Domneva se, da njegova izdaja ni vsebovala zemljevidov, čeprav je Manuel Hrizolor leta 1397 v Firencah izročil Palli Strozziju grško kopijo Planudovih zemljevidov.

+ Seznam rokopisov Lokacija in številka zbirke Oznaka Datum Zemljevidi Slika Vatikanska knjižnica, Vat. Gr. 191Oswald A. W. Dilke, "The Culmination of Greek Cartography in Ptolemy," v J. B. Harley and David Woodward, The History of Cartography, volume one. Cartography in Prehistoric, Ancient, and Medieval Europe and the Mediterranean. Chicago: The University of Chicago Press, 1987, str. 177-200. (f.128v-169v)X 12.-13. stoletje Brez zemljevidov Kopenhagenska univerzitetna knjižnica, Fragmentum Fabricianum Graecum 23F 13. stoletje Fragmenti, izvirno zemljevid sveta in 26. regionalnih zemljevidov Vatikanska knjižnica, Urbinas Graecus 82U 13. stoletje Svet in 26 regionalnih zemljevidov Istanbulska sultanova knjižnica, Seragliensis 57K 13. stoletje Svet in 26 regionalnih zemljevidov (slabo ohtanjeni) frameless Vatikanska knjižnica, Vat. Gr. 177V 13. stoletje Brez zemljevidov Medičejska knjižnica, Plut. 28.49O 14. stoletje Izvirno svet, Evropa, dva Azija, Afrika, 63 regionalnih, skupaj 65 Francoska narodna knjižnica, Gr. Supp. 119C 14. stoletje Brez zemljevidov Vatikanska knjižnica, Vat. Gr. 178W 14. stoletje Brez zemljevidov Britanska knjižnica, Burney Gr. 111T 14th-15th century Zemljevidi prišli iz Firenc, Pluto 28.49 Bodleianova knjižnica, 3376 (46)-Qu. Catal. i (Greek), Cod. Seld. 41N 15. stoletje Brez zemljevidov Vatikanska knjižnica, Pal. Gr. 388 15. stoletje Brez zemljevidov Medičejska knjižnica, Pluto 28.9 in soroden rokopis 15. stoletje Brez zemljevidov Biblioteca Marciana, Gr. 516R 15. stoletje Prvotno svet in 26 regionalnih zemljevidov; zemljevid sveta, dva zemljevida in polovica dveh zemljevidov zdaj manjkajo Vatikanska knjižnica, Pal. Gr. 314Z 15. stoletje Brez zemljevidov, avtor Mihael Apostol s Krete Britanska knjižnica, Harley MS 3686 15. stoletje frameless Huntingtonska knjižnica, Wilton Codex 15. stoletje Svet, deset zemljevidov Evrope, štirje Afrike, dvanajst Azije, lepo pobarvano in pozlačeno

Vsebina Geografija je sestavljena iz treh delov, razdeljenih v 8 knjig. Prva knjiga je razprava o kartografiji in horografiji in opisuje Ptolemajeve metode zbiranja in urejanja podatkov. Od druge knjige do začetka sedme knjige geografski katalog z zemljepisnimi širinami in dolžinami dolžinami vseh krajev, ki so jih stari Rimljani poznali (ekumena). Preostanek sedme knjige vsebuje podrobnosti o treh projekcijah, ki se uporabljajo za izdelavo zemljevida sveta. Projekcije se razlikujejo po kompleksnosti in natančnosti. Osma knjiga je atlas regionalnih zemljevidov. Zemljevidi vključujejo povzetek nekaterih vrednosti, navedenih v prejšnjih knjigah. Osma knjiga je bila osnova za Preglednico pomembnih mest.

Kartografska razprava Zemljevidi, zasnovani na znanstvenih načelih, so se v Evropi izdelovali že od časa Eratostena v 3. stoletju pred našim štetjem. Ptolemaj je izboljšal obravnavo kartografskih projekcij. V prvem delu Geografije je opisal postopke za izdelavo svojih zemljevidov.

Geografski leksikon Geografski leksikon Ptolemajeve Geografije je vseboval koordinate vseh krajev in njihove geografske značilnosti. Zemljepisna širina je bila izražena v ločnih stopinjah od ekvatorja proti severu in jugu. Sistem je enak današnjemu, samo da je Ptolemaj namesto ločnih minut uporabljal ulomke stopinje. Njegov začetni poldnevnik z zemljepisno dolžino 0, je potekal skozi Srečne otoke, najzahodnejšo zabeleženo kopno, ki približno ustreza položaju otočka El Hierro na Kanarskih otokih. Zemljevid od Srečnih otokov v Atlantiku do Kitajske je bil razdeljen na 180 stopinj zemljepisne dolžine.

Ptolemaj se je zavedal, da Evropa pozna le približno četrtino sveta.

Atlas Ptolemajevo delo je vsebovalo en sam velik in manj podroben zemljevid sveta ter ločene in bolj podrobne regionalne zemljevide. Prvi grški rokopisi, sestavljeni po ponovnem odkritju besedila s strani Maksima Planuda, so vsebovali kar 64 regionalnih zemljevidov. Kasnejša standardna različica Geografije je vsebovala 26 zemljevidov: 10 evropskih, 4 afriške in 12 azijskih. V 1420. letih so te kanonične zemljevide začeli dopolnjevali z novimi regionalnimi zemljevidi, ki so prikazovali npr. Skandinavijo.

Knjige Kritično izdajo Geografije so objavili Stückelberger, Mittenhuber in Klöti leta 2006.

Knjiga 1 Knjiga 1 vsebuje Ptolemajevo teoretično razpravo, opisuje avtorjevo prejšnje delo in bralca pouči, kako narisati zemljevid sveta z uporabo njegovih projekcijskih sistemov. Razdelki imajo naslednje izvirne Ptolemajeve naslove: Razlika med svetovno in regionalno kartografijo Predpogoji za svetovno kartografijo Kako je mogoče število stadijev na zemeljskem obodu dobiti iz števila stadijev v poljubnem pravokotnem intervalu in obratno, tudi če interval ni na enem samem poldnevniku Astronomski pojavi morajo imeti prednost pred zapisi s potovanj Slediti in upoštevati se mora najnovejše raziskave zaradi spreminjanje sveta skozi čas Marinov vodnik po svetovni kartografiji Revizija Marinove zemljepisne širine znanega sveta na podlagi astronomskih pojavov Revizija zemljepisne širine na podlagi kopenskih potovanj Revizija zemljepisne širine na podlagi morskih potovanj Etiopcev se ne sme postavljati južno od vzporednika, ki leži nasproti tistega, ki gre skozi Meroë O izračunih, ki jih je Marin nepravilno opravil za vzdolžno dimenzijo ekumene Revizija vzdolžne dimenzije znanega sveta na podlagi potovanj po kopnem Revizija vzdolžne dimenzije na podlagi potovanj po morju O prehodu z Zlatega polotoka (Malajski polotok) v Kattigaro (morda arheološko najdišče Óc Eo v Vietnamu) O nedoslednostih v podrobnostih Marinove razlage O tem, da so nekatere zadeve ušle Marinovi pozornosti glede meja provinc O nedoslednostih med Marinovimi poročili in poročili našega časa O nevšečnosti Marinovih kompilacij za risanje zemljevida ekumene O priročnosti našega kataloga za izdelavo zemljevida O nesorazmernosti Marinovega geografskega zemljevida O stvareh, ki jih je treba ohraniti na planarnem zemljevidu O tem, kako narediti zemljevid ekumene na globusu Seznam poldnervnikov in vzporednikov, ki jih je treba vključiti v zemljevid Metoda izdelave zemljevida ekumene na ravnini v pravilnem sorazmerju z njeno konfiguracijo na globusu. V tem razdelku Ptolemaj pojasnjuje dve metodi za projiciranje svojega zemljevida.

Knjiga 2 Atlantska obala, Galija, Srednja Evropa in Iberski polotok.

Predgovor Britanija: Hibernija Britanija: Albion Betika Tarakonska Hispanija Luzitanija Akvitanska Galija Lugdunska Galija Belgijska Galija Narbonska Galija Velika Germanija Retija in Vindelika Norik Zgornja Panonija SpodnjaPanonija Ilirija ali Liburnija in Dalmacija

Knjiga 3 Italija, Grčija in veliki sredozemski otoki

Italija Korzika Sardinija Sicilija Sarmatija Tavrida Jazigija Dakija Zgornja Mezija Spodnja Mezija Trakija in Peloponez Makedonija Epir Ahaja Kreta

Knjiga 4 Severna Afrika od Maroka do Egipta in Etiopija.

Tingiška Mavretanija Cezarejska Mavretanija Numidija in Prava Afrika Kreta in Cirenajka Marmarika (pravilno Libija, Gornji in Spodnji Egipt Notranja Libija Etiopija pod Egiptom Notranja Etiopija

Knjiga 5 Anatolija ter Bližnji in Srednji vzhod ter Ciper.

Bitinija in Pont Azija Likija Pamfilija Galatija Kapadokija Kilikija Sarmatija Kolhida Iberija Kavkaška Albanija Velika Armenija Ciper Sirija Palestina Arabija Mezopotamija Arabia Deserta Babilonija

Knjiga 6 Bližnji vzhod, Kavkaz in Srednja Azija.

Asirija Medija Suza Perzija Partija Karmanija Eudaimon Arabija Karmanija Hirkanija Margijana Baktrija Sogdija Saki Skitija Skitija Serike Herat Hindukuš Drangijana Kandahar Gedrozija

Knjiga 7 Indija, Kitajska in Šrilanka.

Indija pred Gangesom Indija onkraj Gangesa Sinen Taprobana Povzetek zemljevida ekumene Kartiranje obročastega globusa z ekumeno Povzetek ploskega zemljevida ekumene

Knjiga 8 Opis zemljevidov iz prejšnjih knjig s podrobnostmi o dolžini dneva ob sončevem obratuu in drugem. Seznam krajevnih imen, ki je bil osnova za Preglednico pomembnih mest.

Osnove za delitev ekumene na regionalne zemljevide Katere stvari je primerno vključiti v napis za vsak zemljevid Evropa, zemljevid 1 Evropa, zemljevid 2 Evropa, zemljevid 3 Evropa, zemljevid 4 Evropa, zemljevid 5 Evropa, zemljevid 6 Evropa, zemljevid 7 Evropa, zemljevid 8 Evropa, zemljevid 9 Evropa, zemljevid 10 Afrika, zemljevid 1 Afrika, zemljevid 2 Afrika, zemljevid 3 Afrika, zemljevid 4 Azija, zemljevid 1 Azija, zemljevid 2 Azija, zemljevid 3 Azija, zemljevid 4 Azija, zemljevid 5 Azija, zemljevid 6 Azija, zemljevid 7 Azija, zemljevid 8 Azija, zemljevid 9 Azija, zemljevid 10 Azija, zemljevid 11 Azija, zemljevid 12 Direktorij dežel ekumene Seznam zemljepisnih dolžin in in širin posameznih zemljevidov

Galerija

Zgodovina Antika