Ankarski grad () je zgodovinska utrdba v mestu Ankara v Turčiji, zgrajena v 7. stoletju ali pozneje. Najstarejšo utrdbo na tem mestu so v 8. stoletju pred našim štetjem zgradili Frigijci, leta 278 pred našim štetjem pa so jo obnovili Galatčani. Grad je bil obnovljen ali prenovljen pod rimskim, bizantinskim, seldžuškim in osmanskim cesarstvom.
== Zgodovina in arhitektura Grad je skozi svojo zgodovino doživel različna obdobja. Potem ko so Rimljani v začetku 2. stoletja pred našim štetjem napadli Galatijo, je mesto raslo in se širilo onkraj grajskega obzidja. Rimski cesar Karakala je leta 217 n. št. dal popraviti grajsko obzidje. Med letoma 222 in 260 n. št. je bil grad delno uničen, ko so Perzijci premagali cesarja Aleksandra Severja. Po drugi polovici 7. stoletja so Rimljani začeli grad popravljati. V bizantinskem obdobju je cesar Justinijan II. leta 668 n. št. dal zgraditi zunanji grad, cesar Leon III. Izavrijec je leta 740 popravil grajsko obzidje in dvignil notranje grajsko obzidje. Po tem je grad leta 805 popravil cesar Nikefor I. Logotet, leta 869 pa cesar Bazilij I. Grad je leta 1073 prešel v roke seldžuške dinastije. Križarji so grad zavzeli leta 1101, leta 1227 pa so ga vrnili pod oblast seldžuške dinastije. Alaeddin Keykubad I. ga je dal obnoviti, leta 1249 pa mu je Izzeddin Keykavus II. dodal nove stavbe. V osmanskem obdobju ga je leta 1832 popravil egiptovski Ibrahim Paša in razširil zunanje obzidje.
Grad sestavljata notranja linija obzidja s tesno razporejenimi stolpi, ki obdaja območje približno 350 m x 150 m, in zunanja linija obzidja s stolpi, oddaljenimi približno 40 m. Oba sklopa obzidja sta bila zgrajena z uporabo velikih količin ponovno uporabljenega zidu. Natančni datumi njune gradnje niso gotovi, vendar oba datirajo po zavzetju in uničenju Ankare s strani Perzijcev verjetno leta 622 n. št. (Foss meni, da bi notranje obzidje lahko izviralo iz časa vladavine Konstansa II.; za zunanje obzidje se na splošno domneva, da je bilo postavljeno nekoliko kasneje.).Clive Foss, Late Antique and Byzantine Ankara in Dumbarton Oaks Papers Vol. 31 (1977), pp. 70-72.
Arhitektura Grad stoji na 110 m visoki vzpetini. Sestavljen je iz notranjega gradu, ki pokriva visoki del hriba, in zunanjega gradu, ki ga obdaja. Zunanji grad ima skoraj 20 stolpov. Zunanji grad obdaja staro mestno jedro Ankare. Notranji grad pokriva površino približno 43.000 m². Na vrhu 14–16 m visokega obzidja je 42 stolpov, večinoma peterokotnih. Zunanje obzidje se razteza približno 350 m v smeri sever-jug in 180 m v smeri zahod-vzhod. Južno in zahodno obzidje notranjega gradu tvorita pravi kot. Vzhodno obzidje sledi vdolbinam in izboklinam hriba. Severno pobočje je zaščiteno z obzidjem, zgrajenim z različnimi tehnikami. Najbolj zanimiv vidik obrambnega sistema je 42 peterokotnih bastijonov, ki so vsakih 15–20 m vzdolž vzhodnega, zahodnega in južnega obzidja. Zunanji in notranji grad se stikata na vzhodu pri Doğukalesiju in na zahodu na pobočju, obrnjenem proti potoku Hatip. V jugovzhodnem kotu notranje citadele leži Akkale, najvišja točka trdnjave. Notranja citadela je zgrajena iz ankarskega kamna in recikliranega kamna. Ima dvoja velika vrata: ena se imenujejo zunanja vrata, druga pa vrata citadele. Nad vrati je napis, ki pripada Ilkanidom. V severozahodnem delu je napis, ki kaže, da jo je zgradila seldžuška dinastija. Spodnji del obzidja je iz marmorja in bazalta; čeprav so opečni deli med bloki v zgornjih delih v veliki meri poškodovani, se je notranja citadela ohranila nedotaknjena do danes. Ko je bilo mesto v 8. in 9. stoletju napadeno, so za hitro popravilo citadele uporabili marmorne bloke, kapitele stebrov in marmorna korita iz rimskih spomenikov, ki so bili takrat v ruševinah. Kipi, sarkofagi in kapiteli stebrov, najdeni v strukturi citadele, kažejo, da so bili pri njeni gradnji in popravilu uporabljeni materiali, najdeni v okolici.
Sklici
Zunanje povezave
Die Zitadelle von Ankara bei mymerhaba Ankara Kalesi Tarihçe
Kategorija:Ankara Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji Kategorija:Muzeji v Turčiji Kategorija:Gradovi v Turčiji