Grad Heeswijk () je grad z jarkom blizu Heeswijka v nizozemski provinci Severni Brabant.
Lokacija Grad Heeswijk je bil zgrajen na meandru majhne reke Aa. Reka Aa, ki je bila v 20. stoletju kanalizirana, zdaj teče nekoliko stran od gradu. Vendar pa je bila v prvih desetletjih 21. stoletja prvotna struga reke Aa, ki je bila bližje gradu, obnovljena in zdaj prejema dovolj vode. Reka Aa je bila ključnega pomena za prevoz težkega blaga med 's-Hertogenboschom in Helmondom, morda pa celo nekoliko višje gorvodno. To je dalo ekonomski razlog za gradnjo gradu ob reki. Po drugi strani pa je bila reka Aa ovira za gibanje vzhod-zahod, zlasti za vojske. To je gradu dalo tudi strateški položaj, ki ga je ohranil stoletja.
Stavba levo|sličica|Severno-severovzhodna stran iz 15.–16. stoletja. Glavni grad je bil zgrajen na vrhu stare mote. V kleti je plast ilovice, ki vsebuje fragmente močvirskega železa in tufa, ostanke prvega gradu. V kleteh so vidni tudi fragmenti zidov iz 14. stoletja. Zunanji zidovi tu dosegajo debelino treh metrov. Nadzemna večina glavnega gradu je iz 15. in 16. stoletja, vendar polkrožna oblika starejših delov še vedno izdaja njegov izvor iz mote. Stari del ima dva okrogla stolpa na vogalih in en star previsni stolp. Most, ki vodi do notranjega dvorišča, se konča na dnu izginulega kvadratnega vhodnega stolpa.
Veliki okrogli stolp, z njim povezana galerija in orožarna, s katero se galerija povezuje, so vsi zgrajeni v 19. stoletju. To velja tudi za okrogli stolp, prislonjen na vzhodno fasado. Kljub temu je bil veliki stolp zgrajen na starejših temeljih. Zato ti prizidki verjetno niso toliko povečali tlorisa gradu, čeprav so ga morda naredili bolj kvadratnega.
Zunanji dvorec je lep primer gradnje iz 16. stoletja. Zgrajen je bil iz izmenjujočih se vrst opeke in kamna, kar je ustvarilo črtasto fasado. Ima tudi lepe značilnosti, kot so stopničasti zatrepi in križna okna. Dvorec je obdan z zidom v enakem slogu črtaste fasade.
Zgodovina
Srednji vek Prvotni grad je bil postavljen leta 1080. Prvi omenjeni gospodar Heeswijka je bil Amelricus iz Heeswijka, omenjen v 12. stoletju. Kasneje v tem stoletju je bil omenjen Hubertus iz Heeswijka.
V 13. stoletju je gospode, ki so dali ime gradu, nasledil Valraven Bentheimski iz družine grofov Bentheimskih. Valraven je bil leta 1308 še živ. Tistega leta je gospostvo upravljal grof Janez Megenski, ki je to ostal do svoje smrti okoli leta 1346. Po tem je Janez Bentheimski, Valravenov vnuk, postal gospod Heeswijka.
V listini iz leta 1359 sta Venčeslav I. Luksemburški in njegova žena Joanna, vojvodinja Brabantska, razglasila, da sta Heeswijk in polovica Dintherja znotraj Brabanta, vendar se je Janez Benthemski prostovoljno pridružil vojni proti Flandriji. To pomeni, da je bila njegova posest alodijalna, tj. ni bila fevd od nikogar. (Druga polovica Dintherja je bila v lasti Janeza Berlaerskega, gospoda Helmondskega). Takšna prostovoljna vloga je ustvarila sovražnike in leta 1371 in 1372 so grad Heeswijk napadli Gueldersi in vojvodina Jülich.
Janez Benthemski se je lahko obdržal v Heeswijku, zato ga je leta 1374 »prodal« vitezu Dirku de Roverju. Valraven Bentheimski, Janezov sin, je posest leta 1379 ponovno pridobil, zato transakcija morda ni bila dokončna. Valraven je gospostvo prodal Viljemu iz der Aa.
Viljem iz der Aa je bil leta 1388, 1392 in 1401 starešina 's-Hertogenboscha. Bil je tudi vitez in gospod gradu Nieuv-Herlaer. Leta 1371 se je boril v bitki pri Baesweilerju, kjer je bil med to vojno ujet in odkupljen. Leta 1387 je Brabantu zastavil gospostvo Heeswijk in polovico Dintherja, nato pa je prejel še drugo polovico Dintherja. Leta 1398 so guelderske čete požgale vasi Heeswijk in Dinther, vendar gradu niso mogle osvojiti. Viljem iz der Aa je leta 1405 prodal gospostvo Heeswijk in Dinther. Do leta 1409 je bil mrtev.
Vitez Henrik Leški (1354–1427) je postal naslednji gospod. Njegov oče je bil vplivni Janez II. Polanenski (ok. 1325–1378). Kot mlajši sin Henrik ni nasledil večine očetovega posestva, ki je vključevalo tudi gospostvo Breda. Leta 1401 so ga zaprli meščani 's-Hertogenboscha. To je privedlo do konflikta, ki se je končal s plačilom odkupnine s strani vojvodinje zanj. Leta 1405 je Henrik kupil Heeswijk in Dinther. Henrik je postal dvorni mojster Janeza IV. Brabantskega. Boril se je tudi za svojega gospodarja in bil član slavne bratovščine Naše Blažene Gospe v 's-Hertogenboschu. Henrik se je najprej poročil z Marijo iz Diesta, vendar ta zakon ni imel otrok. Nato se je poročil z Joano iz Ghistelesa.
Henrik Leški je imel dve hčerki z Joanno iz Ghistelesa. Najstarejša Jeanne je leta 1427 postala gospa Heeswijka in Dintherja. Poročila se je z Janezom iz Kujka, gospodom Hoogstratenskim. Jeanne je leta 1454 ostala brez potomcev in bila pokopana v 's-Hertogenboschu. Mlajša hči Elselina se je leta 1446 poročila z Eustahejem de Bousiesom, gospodom Vertainga, Feluja, Gosseliesa, Rommeriesa itd.
Njun drugi sin Peter de Bousies, gospod Vertainga, je podedoval vse posestvo svoje tete Jeanne. Leta 1471 je bil imenovan za visokega sodnika v 's-Hertogenboschu in Meieriju, vendar je njegovo udeležbo preprečilo dejstvo, da se ni rodil v Meieriju. Leta 1473 se je drugič poročil z Margareto iz Culemborga, dedinjo Janeza Culemborškega, gospoda Boxmeerškega in Spalbeeškega. Peter je vodil milico v 's-Hertogenboschu v številnih vojnah proti Gueldersu. V eni od teh je 22. aprila 1479 umrl blizu Heerewaardena.
Margareta Culemborška, vdova Petra de Bousiesa, se je ponovno poročila z Viljemom Egmondskim, stadholderjem Gueldersa. Njuna hči Ana je s poroko z Viljemom III. Berškim prinesla Boxmeer, Haps, Stevensweert in Spalbeek grofom 's-Heerenberškim. Premoženje Petra de Bousiesa se ni preneslo z njegovo vdovo, temveč so ga podedovale njegove sestre: Margareta, Antonija, Johana in Izabela. Prve tri sestre so umrle kot članice verskega reda. Leta 1485 je grof Oettingen postal gospod Heeswijški in Dintherski, ker je bila njegova žena hči Izabele.
16. stoletje sličica|Grad Heeswijk, gravura iz let 1650–1700 Kornelis iz Glimesa, imenovan 'De Berges' (1458–1508/1509), gospodar Zevenbergena, je leta 1499 postal naslednji gospod z nakupom posesti. Kornelis se je leta 1482 boril v bitki pri Tienenu. Bil je dvorni mojster Filipa Lepega in leta 1500 postal vitez reda zlatega runa. Leta 1513 je Kornelis postal guverner Gravea. Postal je tudi gospod Melunski in Grevenbroeški. Poročil se je z Marijo Magdaleno Strijensko, gospo Zevenberško, Noordelooško, Heemskerško in Kapeleško na IJsselu. Vse to je bilo dodano njegovemu posestvu.
Po smrti Kornelisa iz Glimesa je večina njegovega premoženja pripadla njegovima sinovoma, nazadnje pa se je njegova mlajša sestra Marija Glimeška poročila z Ludvikom Lignejskim, baronom iz Barbançona. Gospostvo Heeswijk in Dinther je najprej pripadlo Kornelisovemu najstarejšemu sinu Maksimilijanu. Ta je bil imenovan decembra 1509. Med njegovo vladavino je guelderska vojska v letih 1512–1513 napadla in požgala območje, vendar ji ni uspelo zavzeti gradu Heeswijk.
Maksimilijana je nasledil njegov brat Leonard Glimeški, ki je postal gospod leta 1521. Umrl je leta 1523, nasledil pa ga je mlajši brat Korneile iz Berghesa (1490?–1560?), knezoškof Liègea leta 1538. Korneile je leta 1555 prodal Heeswijk in Dinther Janezu I. Vzhodnofrizijskemu, nevladnemu grofu te hiše. Za 60.000 guldnov je grof dobil tudi: vodni mlin v Middelrooyu in vetrnico v Schijndelu s kmetijo Veerdonc in drugo.
Janez se je poročil z Dorotejo Avstrijsko (1516–1572), nezakonsko hčerko Maksimilijana I., cesarja Svetega rimskega cesarstva, dedinjo Falkenburga, Durbuya in Halema, dvorno damo ogrske kraljice Marije.
Osemdesetletna vojna Osemdesetletna vojna je dosegla okolico 's-Hertogenboscha v letih 1572–1573, ko sta so se najprej Gorinchem in Zaltbommel, nato pa Geertruidenberg, pridružili Nizozemski republiki. Leta 1578 je grad Heeswijk dobil republikansko garnizijo 20 mož pod poveljstvom Jaquesa de Waleja. Mogočna trdnjava 's-Hertogenbosch se je leta 1579 dokončno pridružila španski strani. Za obrambo podeželja se je nato morala zanašati na vrsto gradov in utrdb ter nekaj majhnih mest. Grad Heeswijk je do konca leta 1579 prestopil na drugo stran in je bil eno izmed njih.
Maksimilijan Ostfrieslandski (1553–1591?), sin Johana in Doroteje, je leta 1574 postal gospod Heeswijka in Dintherja. Maksimilijan je bil guverner in generalni kapetan Luksemburga. Poročil se je z Barabaro Lalainško, sestro štadtholderja Groningena. Maksimilijanu je sprva uspelo prevzeti odgovornost za obrambo Heeswijka. Imel je sina Vernerja in hčerko Dorotejo. Verner je nasledil očeta. Poročil se je z Johano iz Merode Houfalize. Leta 1599 je guverner 's-Hertogenboscha prevzel poveljstvo nad gradom.
1. novembra 1601 se je vojska Mavricija Nasavskega Oranskega pojavila pred gradom Heeswijk. Kot običajno je bila garnizija pozvana k predaji. Kasnejša zavrnitev predaje je bila za grad precej izjemna. Sledil je napad, ki pa je bil preklican. Nekaj dni kasneje se je izkazalo, da je grad zapuščen. To ni bilo tako nenavadno, saj garnizija po tem ni mogla pričakovati milosti. Na koncu sta 's-Hertogenbosch in Heeswijk ostala na španski strani do premirja leta 1609.
Proti koncu dvanajstletnega premirja (1609–1621) so bili v Heeswijku imenovani novi vladarji. Verner iz Ostfrieslanda je umrl leta 1620 in za seboj pustil le nezakonskega otroka Marijo. Njegova sestra Doroteja se je poročila z generalpodpolkovnikom Jamesom 't Serclaesom (?–1624), starejšim bratom Johanna Tserclaesa, grofa Tillyja, in dobila na prestol Janeza Vernerja. Janez Verner 't Serclaes, grof Tillyja, praporščak Marbaixa, gospod Montignija (?–1668), je leta 1621 postal naslednji gospod Heeswijka in Dintherja. Leta 1621 je na prestol stopila tudi Marija iz Ostfrieslanda, nezakonski otrok Vernerja.
Leta 1629 je Friderik Henrik, oranški princ zavzel grad Heeswijk in 's-Hertogenbosch. Marija Ostfrieslandska se je poročila s Henrikom Berškim in umrla leta 1633. Janez Verner 't Serclaes je nato leta 1633 nasledil tudi njo. Postal je prvi dedič svojega slavnega strica. 14. marca 1633 se je Janez Verner poročil z Marijo Françoise de Montmorency, vendar naslednja generacija Tillyjev Heeswijka ni dobila, saj je bil leta 1647 prodan.
17. in 18. stoletje 20. aprila 1647 sta Dirk van Cattenburgh, predsedujoči starešina 's-Hertogenboscha in Joost van Hedickhuysen, gospod Eckarta, kupila gospostvo Heeswijk in Dinther. Dirk je bil starešina 's-Hertogenboscha med leti 1640-1643 in leta 1646 je postal predsedujoči starešina. Umrl je leta 1653. Joost van Hedickhuysen je bil neznanega izvora. Živel je v bližini dvorca Seldensate, vendar je umrl že oktobra 1647.
Plemeniti Matija Asperenski, stotnik nizozemske vojske, je nato leta 1649 kupil Heeswijk in Dinther ter maja 1650 postal uradni gospodar. Matija je kasneje postal polkovnik in poveljnik 's-Hertogenboscha. Leta 1655 je dal jamstvo za Heeswijk svojemu upniku Geraertu Maesu, zlatarju iz Haaga. Leta 1672 je francoski kralj Ludvik XIV. med svojim pohodom proti Nizozemski republiki bival na gradu Heeswijk. Vdova Geraerta Maesa, Elizabeta Lasson, je leta 1679 postala naslednja lastnica. Leta 1684 je Heeswijk nasledil Jakob Hoevenski. Poročil se je z Agato Briel, sorodnico Berestejnskih (prim. grad Maurick), in umrl leta 1691. Grad je nasledila njegova vdova. Leta 1699 je njun sin Jakob Hoevenski postal gospodar Heeswijka. Nasledil ga je sin Jakob, ki je postal gospod leta 1719 in umrl leta 1739.