Baski so jugozahodnoevropska etnična skupina, za katero so značilni baskovski jezik, skupna kultura, skupni genetski predniki s starodavnimi Vaskonci in Akvitanci ter veljajo za ene zadnjih preostalih neposrednih potomcev neolitskih evropskih populacij v Evropi. Baski so avtohtoni prebivalci območja, tradicionalno znanega kot Baskija (, in tam pretežno živijo) – regija, ki se nahaja okoli zahodnega konca Pirenejev na obali Biskajskega zaliva in obsega dele severno-osrednje Španije in jugozahodne Francije.
Etimologija desno|sličica|Kovanec Barscunes, rimsko obdobje Beseda Bask izhaja iz francoske besede Basque, ki izhaja iz gaskonjskega Basco imena (izgovarja se ), sorodno španskemu Vasco (izgovarja se ). Vse te besede pa izvirajo iz latinske besede Vascō (izgovarja se ; množina Vascōnēs – glej poglavje o zgodovini spodaj). Latinski se je na splošno razvil v dvoustnico in v gaskonščini in španščini, verjetno pod vplivom baskovščine in sorodnega akvitanskega jezika (latinski /w/ se je namesto tega razvil v v francoščini, italijanščini in drugih romanskih jezikih).
Več kovancev iz 2. in 1. stoletja pred našim štetjem, najdenih v Baskiji, nosi napis barscunes. Kraj, kjer so bili kovani, ni zanesljiv, vendar se domneva, da je bil nekje v bližini Pamplone, v osrčju območja, za katerega zgodovinarji verjamejo, da so ga naseljevali Vaskoni. Nekateri znanstveniki predlagajo keltsko etimologijo, ki temelji na bhar-s-, kar pomeni "vrh", "točka" ali "listi", po kateri je barscunes morda pomenil " gorsko ljudstvo ", "visoki" ali "ponosni", drugi pa so postavili vprašanje povezave s protoindoevropskim korenom *bar-, ki pomeni "meja", "obmejni pas", "pohod".
V baskovščini se ljudje imenujejo euskaldunak, ednina euskaldun, tvorjena iz euskal- (tj. "baskovščina (jezik)") in -dun (tj. "nekdo, ki ima"); euskaldun dobesedno pomeni baskovsko govoreč. Vsi Baski niso baskovsko govoreči. Zato je bil neologizem euskotar, množina euskotarrak, skovan v 19. stoletju, da bi pomenil baskovsko osebo, ne glede na to, ali govori baskovsko ali ne. Alfonso Irigoyen trdi, da beseda euskara izhaja iz starodavnega baskovskega glagola enautsi "reči" (primerjaj sodobno baskovščino esan) in pripone -(k)ara ("način (nečesa početi)"). Tako bi euskara dobesedno pomenila "način izgovarjanja" ali "način govorjenja". En dokaz v prid tej hipotezi najdemo v španski knjigi Compendio Historial, ki jo je leta 1571 napisal baskovski pisatelj Esteban de Garibay. Ime baskovskega jezika zapisuje kot enusquera. Vendar pa je to lahko pisna napaka.
V 19. stoletju je baskovski nacionalistični aktivist Sabino Arana postavil prvotni koren euzko, za katerega je menil, da izvira iz eguzkiko ("sonca", kar je povezano s predpostavko o prvotni sončni religiji). Na podlagi tega domnevnega korena je Arana predlagal ime Euzkadi za neodvisen baskovski narod, sestavljen iz sedmih baskovskih zgodovinskih ozemelj. Aranov neologizem Euzkadi (v regulariziranem črkovanju Euskadi) se še vedno pogosto uporablja tako v baskovščini kot v španščini, saj je zdaj uradno ime avtonomne skupnosti Baskije.
Genetski izvor sličica|Dolmen Sorginetxe ob potoku in jama Leze, dom legend o mitološkem liku Mari Posebnost, ki so jo opazile študije klasičnih genetskih označevalcev (kot so krvne skupine ) in predindoevropske baskovske preteklosti, je privedla do priljubljenega in dolgoletnega stališča, da so Baski "živi fosili" najzgodnejših sodobnih ljudi, ki so kolonizirali Evropo. Delno zaradi teh razlogov so antropološke in genetske študije z začetka in konca 20. stoletja teoretizirale, da so Baski potomci prvotnih kromanjonovcev.
Čeprav so zaradi izolacije v nekaterih pogledih genetsko drugačni, so Baski še vedno zelo tipično evropski v svojih zaporedjih Y-DNA in mtDNA ter v nekaterih drugih genetskih lokusih. Ta ista zaporedja so razširjena po vsej zahodni polovici Evrope, zlasti vzdolž zahodnega roba celine.
Zgodovina sličica|Spomenik listinam v Pamploni (1903) Baskovska plemena sta v rimskih časih omenjala Strabon in Plinij, vključno z Vaskonci, Akvitanci in drugimi. Obstaja dovolj dokazov, ki podpirajo hipotezo, da so takrat in kasneje govorili stare različice baskovskega jezika (glej: akvitanski jezik).
V zgodnjem srednjem veku je bilo ozemlje med rekama Ebro in Garonne znano kot Vaskonia, nejasno opredeljeno etnično območje in politična entiteta, ki se je borila proti pritiskom iberskega vizigotskega kraljestva in arabske oblasti na jugu, pa tudi proti frankovskemu pritisku s severa. Do preloma prvega tisočletja se je ozemlje Vaskonije razdrobilo na različne fevdalne regije, kot sta Soule in Labourd, južno od Pirenejev pa so se kot glavne regionalne entitete z baskovskim prebivalstvom v 9. in 10. stoletju pojavile Kastilja, Pamplona in pirenejske grofije Aragon, Sobrarbe, Ribagorça (kasneje Kraljevina Aragon) in Pallars.
Kraljevina Pamplona, je bilo osrednje baskovsko kraljestvo, kasneje znano kot Navarra. Ves čas obstoja je bila pod vplivom svojih veliko večjih aragonskih, kastiljskih in francoskih sosedov. Kastilja je Navarri odvzela obalo z osvojitvijo ključnih zahodnih ozemelj (1199–1201), zaradi česar je kraljestvo ostalo brez izhoda na morje. Baske je opustošila Vojna taborov, grenke strankarske vojne med lokalnimi vladajočimi družinami. Oslabljena Navarra, zaradi državljanske vojne, je bila objekt osvojitve od Španije in njenih vojsk (1512–1524). Vendar je navarsko ozemlje severno od Pirenejev ostalo izven dosega vse močnejše Španije. Spodnja Navarra je leta 1620 postala francoska provinca.
Kljub temu so Baski uživali veliko samoupravo vse do francoske revolucije (1790) in karlističnih vojn (1839, 1876), ko so Baski podpirali prestolonaslednika Karla V. in njegove potomce. Na obeh straneh Pirenejev so Baski izgubili svoje domače institucije in zakone, ki so veljali med starim režimom. Mnogi Baski kljub trenutnemu omejenemu samoupravnemu statusu baskovske avtonomne skupnosti in Navare, kot ga ureja španska ustava, si prizadevajo za višjo stopnjo samoopolnomočenja (glej baskovski nacionalizem), včasih z nasilnimi dejanji. Labourd, Spodnja Navara in Soule so bili vključeni v francoski departmajski sistem (od leta 1790), baskovska prizadevanja za vzpostavitev regionalne politično-upravne entitete pa do danes niso uspela. Januarja 2017 je bila ustanovljena enotna aglomeracijska skupnost t.i. Francoska Baskija.
Geografija
Politične in upravne delitve sličica|Gore Baskije sličica|Leitza v Navarri Baskijska regija je razdeljena na vsaj tri upravne enote, in sicer na baskovsko avtonomno skupnost in Navarro v Španiji ter na okrožje Bayonne in kantona Mauléon-Licharre in Tardets-Sorholus v departmaju Atlantski Pireneji v Franciji.
Avtonomna skupnost (koncept, določen v španski ustavi iz leta 1978), znana kot Euskal Autonomia Erkidegoa ali EAE v baskovščini in kot Comunidad Autónoma Vasca ali CAV v španščini, je sestavljena iz treh španskih provinc Álava, Biskaja in Gipuzkoa. Ustrezna baskovska imena teh ozemelj so Araba, Bizkaia in Gipuzkoa, njihova španska imena pa so Álava, Vizcaya in Guipúzcoa.
Baskija vključuje le tri od sedmih provinc, ki se danes imenujejo zgodovinska ozemlja. Pisci in javne agencije jo včasih imenujejo preprosto "Baskija" (ali Euskadi ), pri čemer upoštevajo le te tri zahodne province. Drugi to uporabo zavračajo kot netočno in pri sklicevanju na to entiteto ali regijo previdno navajajo CAV (ali enakovreden izraz, kot so "tri province", do leta 1978 imenovane "Provincias Vascongadas" v španščini). Podobno se pogosto, čeprav ne univerzalno, uporabljajo izrazi, kot je "baskijska vlada" za "vlado CAV". Zlasti v splošni rabi se francoski izraz Pays Basque ("Baskija"), če ni dodatnih pojasnil, nanaša bodisi na celotno Baskijo ("Euskal Herria" v baskovščini) bodisi neredko na severno (ali "francosko") Baskijo posebej.
V skladu s trenutno špansko ustavo Navarra (Nafarroa v današnji baskovščini, Navarra zgodovinsko v španščini) predstavlja ločeno entiteto, ki se v današnji baskovščini imenuje Nafarroako Foru Erkidegoa, v španščini Comunidad Foral de Navarra (avtonomna skupnost Navarra). Vlada te avtonomne skupnosti je vlada Navarre. V zgodovinskih kontekstih se Navarra lahko nanaša na širše območje, današnja severna baskovska provinca Spodnja Navarra pa se lahko imenuje tudi (del) Navarre, medtem ko se izraz "Visoka Navarra" (Nafarroa Garaia v baskovščini, Alta Navarra v španščini) uporablja tudi za označevanje ozemlja današnje avtonomne skupnosti.
V Baskiji so še tri druge zgodovinske province: Labourd, Spodnja Navarra in Soule (Lapurdi, Nafarroa Beherea in Zuberoa v baskovščini; Labourd, Basse-Navarre in Soule v francoščini), ki nimajo uradnega statusa v sedanji francoski politični in upravni teritorialni organizaciji ter imajo le manjšo politično podporo baskovskim nacionalistom. Veliko število regionalnih in lokalnih nacionalističnih in nenacionalističnih predstavnikov že leta vodi kampanjo za ustanovitev ločenega baskovskega departmaja, medtem ko francoska administracija teh zahtev ni pripravljena sprejeti.
Prebivalstvo, glavna mesta in jeziki sličica|Olentzero v Gipuzkoi, Baskija V Baskovski avtonomni skupnosti živi 2.123.000 ljudi (279.000 v Álavi, 1.160.000 v Biskaji in 684.000 v Gipuzkoi). Najpomembnejša mesta v tej regiji, ki služijo kot upravna središča provinc, so Bilbao (v Biskaji), San Sebastián (v Gipuzkoi) in Vitoria-Gasteiz (v Álavi). Uradna jezika sta baskovščina in španščina. Znanje španščine je obvezno po španski ustavi (3. člen). Baskovščina pa je le priznana - njeno znanje in uporaba baskovščine sta le pravica po statutu o avtonomiji (6. člen). Zato je praktično splošno veljavna le španščina. Znanje baskovščine, potem ko je med Francovo diktaturo zaradi uradnega preganjanja več let upadalo, se zaradi ugodne politike uradnih jezikov in podpore javnosti ponovno povečuje. Trenutno približno 33 odstotkov prebivalstva baskovske avtonomne skupnosti govori baskovsko.
Navarra ima 601.000 prebivalcev; njeno upravno središče in glavno mesto, ki ga mnogi nacionalistični Baski imajo tudi za zgodovinsko prestolnico Baskov, je Pamplona (v sodobni baskovščini Iruñea ). Uradni jezik Navarre je le španščina, baskovski jezik pa je souradni le v severni regiji province, kjer je največja koncentracija baskovskih govorcev. Vendar se večina baskovskih govorcev v provinci nahaja zunaj tega souradnega območja.
V Francoski Baskiji živi približno četrt milijona ljudi. Danes baskovsko govoreči to regijo imenujejo Iparralde (baskovsko za sever), španske province pa Hegoalde (jug). Velik del tega prebivalstva živi v ali blizu urbanega pasu Bayonne-Anglet-Biarritz (BAB) na obali (v baskovščini so to Baiona, Angelu in Miarritze ). Baskijski jezik, ki ga je tradicionalno govorila večina prebivalstva regije zunaj urbanega območja BAB, danes hitro izgublja podlago v korist francoščine. Pomanjkanje samouprave v francoski Baskiji znotraj francoske države je povezano z odsotnostjo uradnega statusa baskovskega jezika v regiji. Poskusi uvedbe dvojezičnosti v lokalni upravi so doslej naleteli na neposredno zavrnitev francoskih uradnikov.
Baskovska diaspora sličica|Baskovski festival v Buenos Airesu v Argentini desno|sličica|Baskovski festival v Winnemucci v Nevadi v Združenih državah Amerike Veliko število Baskov je v različnih zgodovinskih obdobjih zapustilo Baskijo, da bi se naselili v preostalem delu Španije, Francije ali drugih delih sveta, predvsem zaradi ekonomskih ali političnih razlogov. Zgodovinsko gledano so bili Baski v tujini pogosto zaposleni v pastirstvu in živinoreji ter v pomorskem ribištvu in pri trgovcih. Milijoni baskovskih potomcev (glej ameriški baskovski in kanadski baskovski ) živijo v Severni Ameriki (Združene države Amerike; Kanada, predvsem v provincah Nova Fundlandija in Quebec ), po vsej Latinski Ameriki, Južni Afriki in Avstraliji.
Kultura
sličica|Naslovnica prve baskovske knjige, ki jo je napisal Bernard Etxepare