Giugliano v Kampaniji (pogosto imenovan preprosto Giugliano) je mesto in občina v metropolitanskem mestu Neapelj v deželi Kampaniji v Italiji. Leta 2025 je imel 124.633 prebivalcev, kar ga uvršča med najbolj poseljena italijanska mesta, ki niso sedeži provinc.
Zgodovina V 5. in 4. stoletju pred našim štetjem so ozemlje Giugliana naselili Oski, ki so med drugim ustanovili mesti Atella in Liternum; obe sta doživeli razcvet v času rimske oblasti. Območje, znano kot Terra di Lavoro, je veljalo za enega najrodovitnejših delov rimske Kampanije.
V bližini "jezera Patria" je stalo starodavno mesto Liternum, ki je leta 194 pr. n. št. postalo rimska kolonija. Mesto je znano predvsem kot kraj umika in smrti Scipiona Afriškega starejšega, ki se je tja umaknil iz Rima. Njegovo grobnico in vilo opisuje Seneka Mlajši. Leta 455 so mesto oplenili in uničili Vandali pod vodstvom Gajserik. Preživelo prebivalstvo se je nato preselilo na območje današnjega zgodovinskega središča Giugliana.
Mesto je ostalo manjše središče vse do leta 1207, ko so prebivalci Neaplja porušilii Cumo; del tamkajšnjega prebivalstva, vključno z duhovščino in stolnim kapitljem, se je nato zatekel v Giugliano. Prvi dokumenti, ki omenjajo fevd v Giuglianu, segajo v leto 1270.
Leta 1495 je Karel VIII. Francoski, potem ko je zasedel Neapeljsko kraljestvo, fevd predal grofu Micheleju Riccioju, vendar mu je bil po porazu francoskih sil ponovno odvzet.
Družini Cabore (1536) in Carafa (1542) sta svoja deleža prodala Cosimu Pinelliju, čigar družina je približno stoletje upravljala Giugliano. Cosimo je s svojim vplivom pridobil jurisdikcijsko koncesijo, s katero je fevd upravno osvobodil vpliva Aversa, ter leta 1545 dal zgraditi vojvodsko palačo kot središče oblasti. Obdobje pinellijske uprave je zaznamoval gospodarski razcvet ter kulturni in družbeni razvoj, o čemer pričajo tudi ohranjena umetniška dela. Leta 1639 je Galeazzo Pinelli svoje deleže prodal Cesare d'Aquino. Vladavina rodbine D’Aquino je povzročila nemire in nezadovoljstvo med prebivalstvom, ki je zaradi zlorab zaprosilo za posredovanje podkralja. Leta 1647 je Henrik I., vojvoda Guiški s svojo vojsko prispel v Italijo, zahteval neapeljsko krono ter v Giuglianu vzpostavil tabor z okoli 5000 vojaki.
V 17. stoletju je bila baronija Giugliano za krajši čas v rokah družine Mancini, med drugim pod Domenicom Nicolo II., nekdanjim markizom Fusignana in podkanclerjem Neapeljskega kraljestva. Leta 1691 je fevd prešel na Francesca Grilla, ki je pridobil naziv vojvode Giugliana. Po smrti vojvode Domenica Grilla, ki ni imel potomcev, je ozemlje ponovno prešlo pod neposredno oblast kraljevega dvora.
Podkralj in knez Stigliana Marcantonio Colonna je fevd kupil leta 1778 in ga obdržal do obdobja francoske revolucije. Z vladavino Jožefa Bonaparteja so bili uvedeni zakoni, ki so odpravili fevdalne privilegije v Neapeljskem kraljestvu ter uvedli občinsko upravno ureditev. S tem je bila zadnja fevdalna oblast v Giuglianu rodbina Colonna, nato pa je upravljanje prešlo v roke meščanstva. Med mestnimi gospodarji so se skozi čas zvrstile rodbine Vulcano, Filomarino, Pignatelli, D’Aquino, Pinelli in Colonna.
Po združitvi Italije leta 1863 je bil imenu Giugliano dodan pridevek in Campania, da bi ga razlikovali od drugih takratnih homonimov.
Geografija Mesto leži v rodovitni obalni ravnini severozahodno od Neaplja, znani kot Agro giuglianese, ki deluje kot pomembno tržno središče za kmetijske pridelke. Ravnina, na kateri leži, je bila v v času antičnega Rima znana kot Campania Felix; edina izrazitejša reliefna točka je Monte San Severino.
Višinska razlika sega od nekaj metrov nadmorske višine v obmorskem pasu do približno 97 metrov v zgodovinskem središču. Nizek in peščeni obalni pas se razteza vzdolž Domicijanove obale v dolžini več kot 3 kilometre, od Varcatura do Licole. Znotraj ozemlja je jezero Lago Patria z istoimenskim naseljem ob njegovih bregovih. Jezero ni vulkanskega izvora, temveč predstavlja ostanek lagune za sipinami, nastale zaradi zapiranja peščenih nanosov proti morju.
Sosednje občine Giugliano v Kampaniji meji na naslednje občine: Aversa, Casapesenna, Castel Volturno, Lusciano, Melito di Napoli, Mugnano di Napoli, Parete, Pozzuoli, Qualiano, Quarto, San Cipriano d'Aversa, Sant'Antimo, Trentola Ducenta, Villa Literno in Villaricca.
Demografski podatki
Izobraževanje Občinska knjižnica se nahaja na ulici Giuseppeja Verdija.
V Guiglianu deluje več srednjih šol, med drugim znanstvena in jezikovna gimnazija, trgovski in hotelirski inštitut, industrijsko-tehnični inštitut, klasična gimnazija ter inštitut za industrijo in obrt. Od leta 1931 v mestu deluje tudi verski inštitut bratje Maristi, ki upravlja osnovne in srednje šole.
Mediji V mestu se nahajajo studii televizijske hiše Tele Club Italia, ki pokriva novice, šport in politiko v severnem delu Neaplja.
Mesto Giugliano je večkrat omenjeno v epizodah televizijske serije Gomora, ko se klan Savastano odloči posredovati na občinskih volitvah.
Kulinarika Ob zavetniškem prazniku 27. januarja je v kraju običaj priprava mesnih kroglic v omaki, imenovanih palle di san Giuliano (dobesedno »kroglice svetega Giuliana«).
Prevoz Giugliano oskrbuje linija 11 neapeljskega metroja. Železniška postaja Giugliano-Qualiano se nahaja nekaj kilometrov izven mesta in je sestavni del železniške postaje Passante Ferroviario di Napoli, veje železniške trase Rim–Formia–Neapelj .
Arheologija Leta 2023 so arheologi v Giuglianu v Kampaniji odkrili dobro ohranjeno, nezapečateno približno 2000 let staro grobnico s freskami iz obdobja Rimske republike in cesarstva. Ena izmed pomembnih fresk prikazuje Kerberja, zaradi česar je grobnica dobila ime Kerberjeva grobnica. Prizor je povezan z zadnjim od dvanajstih Heraklejevih del, v katerem junak ujame Kerberja.
Znani meščani
Giovan Battista Basile, pesnik, dvorjan in zbiralec pravljic Scipion Afriški, rimski general Adriana Basile, skladateljica in pevka Raffaele Cantone, sodnik Nicola Mignogna, politik in pomemben sodelavec Risorgimenta
Sklici
Bibliografija
Zunanje povezave
Giugliano official website
Kategorija:Leto 421 pr. n. št. Kategorija:Mesta v Kampaniji Kategorija:Viri CS1 v italijanščini (it) Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi