Kartažanski zaklad je rimski srebrni zaklad, ki so ga našli v Tunisu v Tuniziji, na mestu starodavnega mesta Kartagina. Zaklad je sestavljen predvsem iz srebrne posode in nakita, večina katerega je danes shranjena v Britanskem muzeju.British Museum Collection, British Museum, retrieved April 2014
Odkritje Zaklad so odkrili v 19. stoletju na hribu sv. Ludvika v Kartagini, ki je bilo v času odkritja največje mesto v rimski provinci Afriki (Africa Proconsulare). Večino zaklada je kupil sir Augustus Wollaston Franks, višji kustos Britanskega muzeja, ki ga je po svoji smrti leta 1897 zapustil muzeju. Majhen del zaklada, vključno z eno od posrebrenih skled, je mogoče najti v Louvru.Louvre Collection, Louvre Collection, retrieved April 2014
Datiranje in pripisovanje
Kartažanski zaklad, ki datira v drugo polovico 4. stoletja našega štetja, obsega 31 različnih predmetov, predvsem luksuzno srebrno jedilno posodo in nakit, ki so morali pripadati bogati rimski družini, ki se je iz nekega razloga odločila, da ga zakoplje zaradi varnega shranjevanja. To je morda posledica verskega spora okoli leta 400, vendar je bolj verjetno, da je bil zaklad skrit pred Vandali. Vandali pod vodstvom Gajzerika so leta 429 iz Španije napadli Africa Proconsulare in v bitki pri Kartagini (439) je mesto postalo prestolnica Vandalskega kraljestva. V središču ene od posod okoli tonda je vgraviran napis D D ICRESCONI CLARENT, ki je povezan s Cresconii, močno rimsko severnoafriško družino v Kartagini,Bowl from the Carthage Treasure, Highlights, British Museum, retrieved 3 April 2014 ki so dobro znani iz listin in zapisov uradnikov tistega časa.
Opis Zaklad vključuje par ploščatih posod (od katerih ena označuje družino), dve skledi z reliefnimi pastoralnimi prizori, ki so bili vklesani in kladivi ob robu, štiri polkrogelne sklede z visokimi zoženimi nogami (dve od njih imata še vedno pokrova), plitvo skledo z ročajem in žabo, vgravirano na sredini, dvanajst srebrnih žlic in mešano zbirko nakita: prstan za prst, kamejo, par uhanov, več intaglij in dve ogrlici, ena iz zlata, druga z dragimi kamni. Ogrlica z dragulji je sestavljena iz dvanajstih poligonalnih smaragdov, trinajstih safirjev, ki se ujemajo s petindvajsetimi biseri, vsi povezani z zlatimi členi.Catalogue of early Christian antiquities and objects from the Christian East in the Department of British and mediaeval antiquities and ethnography of the British museum, Ormonde Maddock Dalton, 1901
Družina je imela dve zbirki srebra: eno, znano kot argentum potorium, ki je bila komplet za pitje, in drugo za prehranjevanje, imenovano argentum escarium. Med to najdbo je bilo več srebrnih polkrogelnih skled s pokrovom, ki merijo 12 cm v višino in 12 cm v premeru. Elegantna oblika posod ima visoko podnožje, ki dopolnjuje izboklino pokrova sklede. Sklede imajo tudi subtilne fasete na ukrivljenih površinah pokrovov. Podobne sklede so bile najdene na rimskem najdišču Viminacium blizu sodobnega Kostolca v Srbiji.Silver bowl from the Carthage Treasure, British Museum, retrieved 10 January 2016
Galerija
Sklici
Literatura Kent, J. & Painter K. S. (eds), Wealth of the Roman world: AD 300–700, British Museum Publications, 1977, , 9780714100616 D. Strong, Greek and Roman Silver Plate (British Museum Press, 1966) L. Burn, The British Museum Book of Greek and Roman Art (British Museum Press, 1991) S. Walker, Roman Art (British Museum Press, 1991)
Zunanje povezave
Najdbe v Britanskem muzeju Posoda iz zakladnice v Louvru
Kategorija:Kartagina Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji Kategorija:Rimska umetnost