Slovenska manjšina v Italiji (1920–1947) je bila avtohtono slovensko prebivalstvo – približno 327.000 od skupno 1,3 milijona etničnih Slovencev v tistem času – ki je bilo po prvi svetovni vojni odrezano od preostalih treh četrtin slovenske etnične skupnosti. V skladu s tajno londonsko in rapalsko pogodbo iz leta 1920 sta bila nekdanje Avstrijsko primorje in zahodni del nekdanje Notranje Kranjske poražene Avstro-Ogrske priključena Kraljevini Italiji. Medtem ko je v novi južnoslovanski državi ostalo le nekaj tisoč Italijanov, je bilo pol milijona Slovanov, tako Slovencev kot Hrvatov, podvrženih prisilnemu poitalijančevanju do padca fašizma v Italiji. Po drugi svetovni vojni je bila večina območja, znanega kot Slovensko primorje, predana Jugoslaviji v skladu z mirovno pogodbo z Italijo iz leta 1947.
Poitalijančevanje Konec 19. stoletja je bil Trst največje slovensko mesto z več slovenskimi prebivalci kot celo Ljubljana. Avstrijski popis prebivalstva leta 1911 je zabeležil 56.845 slovensko govorečih, v primerjavi z 41.727 v Ljubljani (del splošnega avstrijskega popisa prebivalstva leta 1910). Bili so največja etnična skupina v 9 od 19 mestnih sosesk Trsta in so predstavljali večino v 7 od njih. Italijansko govoreči pa so predstavljali 60,1 % prebivalstva v mestnem središču, 38,1 % v predmestju in 6,0 % v okolici. Bili so največja jezikovna skupina v 10 od 19 mestnih sosesk in so predstavljali večino v 7 od njih (vključno z vsemi 6 v mestnem središču). Od 11 vasi, ki so bile vključene v mestne meje, so imeli slovensko govoreči veliko večino v 10, nemško govoreči pa v eni (Miramare).
Potem ko so ga oddali večetnični Avstriji, so si italijanski nacionalistični miljeji prizadevali, da bi Trst postal italijansko mesto (città italianissima), in so izvedli vrsto napadov, ki so jih vodili črnosrajčniki, na slovenske trgovine, knjižnice, odvetniške pisarne in osrednji prostor rivalske skupnosti v tržaškem Narodnem domu. Sledila je prisilna italijanizacija in do sredine tridesetih let prejšnjega stoletja se je več tisoč Slovencev, zlasti intelektualcev iz tržaške regije, izselilo v Kraljevino Jugoslavijo in v Južno Ameriko.
Med pomembnejšemi Slovence, ki jih je prizadela italijanizacija, sta bila pesnik Srečko Kosovel in pisatelj Boris Pahor. Med Slovenci, ki so se izselili, so bila pisatelja Vladimir Bartol in Josip Ribičič, pravni teoretik Boris Furlan in arhitekt Viktor Sulčič. Za boj proti fašistični represiji je bila leta 1927 ustanovljena militantna antifašistična organizacija TIGR.
Danes Ocenjeno število današnje slovenske manjšine v Italiji je od 83.000 do 100.000.
Znani pripadniki slovenske manjšine v Italiji (1920-1947)
Boris Pahor (1913-2022) Vladimir Bartol (1903–1967) Milko Bambič (1905–1991)
Sklici
Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji