280px|sličica|Med obstreljevanjem uničeno pokopališče na Grčni (1916)
Goriško pokopališče na Grčni (it. Cimitero di Grassigna, znano tudi kot Novo pokopališče), je bilo nekdanje glavno mestno pokopališče mesta Gorica med letoma 1880 in 1916. Nahajalo se je na območju današnjega središča Nove Gorice in je bilo v času delovanja eno največjih na Goriškem, saj je bilo na njem pokopanih več kot 28.000 pokojnikov. Opuščeno je bilo zaradi soške fronte, kasneje pa je na njegovi lokaciji zraslo novo mestno naselje Nova Gorica.
Poimenovanje Pokopališče se v virih najpogosteje imenuje pokopališče na Grčni (italijansko Grassigna), ker je bilo zgrajeno na istoimenskem predelu oziroma zemljišču, ki leži severozahodno od Gorice. Takratne oblasti so ga uradno imenovale Novo pokopališče, saj je nadomestilo starejše pokopališče. Zgodovina Pred letom 1880 je Gorica uporabljala pokopališče pri Svetem križu (današnji Spominski park), ki pa je zaradi gospodarske rasti, širitve mesta in bližine novozgrajene železnice postalo neprimerno. Mestna uprava je zato leta 1877 začela z gradnjo novega pokopališča na Grčni, ki je bilo od mesta oddaljeno približno dva kilometra. Pokopališče je bilo slovesno odprto 1. septembra 1880.
Raztezalo na približno šestih hektarjih zemljišča. Že od začetka so lokacijo spremljale polemike zaradi ilovnatega zemljišča in bližine potoka Koren. Zaradi slabe propustnosti tal je namreč meteorna voda ob deževju zalivala grobove, trupla pa niso trohnela, temveč gnila, zaradi česar se je v javnosti zanj uveljavil ironičen naziv »kopališče za mrtve«.
Konec delovanja pokopališča je povzročila soška fronta. Leta 1916 so spopadi dosegli to območje in pokopališče hudo poškodovali; granate so iz zemlje metale krste, vojaki pa so grobnice uporabljali kot zaklone. Po vojni so mestne oblasti leta 1918 odprle novo pokopališče v smeri proti Vrtojbi (ob današnji Via Trieste), pokopališče na Grčni pa je ostalo opuščeno in delno urejeno le za kratek čas.
Usoda grobov po ukinitvi Čeprav so nekateri sorodniki posmrtne ostanke svojih bližnjih prenesli na novo lokacijo, je večina grobov ostala na Grčni. Med pomembnejšimi prekopanimi je bil pisatelj Fran Erjavec, katerega posmrtne ostanke so na novo mestno pokopališče prenesli leta 1932. Ko se je leta 1948 začela gradnja Nove Gorice, so se dela izvajala neposredno na območju nekdanjega pokopališča. Ustno izročilo in pričevanja navajajo, da so grobove in krste odstranjevali z buldožerji. Pri kopanju globokih jarkov za kanalizacijo (današnja Kidričeva ulica) so delavci naleteli na številne dobro ohranjene krste, ki so jih po položitvi cevi ponovno zakopali v bližini. Sedanje stanje Danes na mestu nekdanjega pokopališča stoji središče Nove Gorice, vključno z mestno hišo, gledališčem, avtobusno postajo in Eda centrom. Na nekdanjo rabo prostora opominjajo naslednji elementi:
Trije ohranjeni nagrobniki: Nahajajo se v majhnem parku med avtobusno postajo in spomenikom Edvardu Rusjanu (na enem je čitljivo ime Michael Hertlein). Erjavčeva ulica: Današnja ulica, ki povezuje obe Gorici, je bila nekoč Pokopališka ulica (Via del Camposanto), po kateri so vodili pogrebni sprevodi. Spomenik Franu Erjavcu: Stoji v bližini mesta, kjer je bil pisatelj prvotno pokopan.
Sklici
Viri
Kategorija:Gorica Kategorija:Pokopališča v Sloveniji