Gorm Stari (dansko Gorm den Gamle, staronordijsko Gormr gamli, latinsko Gormus SenexZoega, G. (1797). De origine et usu obeliscorum (v latinščini). Typis Lazzarinii Typographi Cameralis. str. 338. Pridobljeno 6. julija 2018.Torfaeus, T. (1711). Historia rerum Noruegicarum in quatuor tomos diuisa (v latinščini). str. 557. Pridobljeno 6. julija 2018.) imenovan tudi Gorm Lenobni (dansko Gorm Løge, Gorm den Dvaske), je bil vladar Danske, ki je vladal od okoli leta 936 do svoje smrti okoli leta 958 "The Royal Lineage". The Danish Monarchy. 6. julij 2015. Arhivirano iz izvirnika 6. julija 2015. Pridobljeno 6. julija 2018. ali nekaj let pozneje.Lund, N. (2020), str. 147 Pilemedia: "Om slaget vid Fyrisvallarna" (in Swedish), 25 October 2020 Vladal je iz Jellinga in v čast svoji ženi Tiri postavil najstarejšega od Jellinških kamnov. Gorm je bil rojen pred letom 900 in umrl morda okoli leta 958 ali morda 963 ali 964.
Predniki in vladavina Gorm je bil domnevni sin pollegendarnega danskega kralja Hartaknuta. Kronist Adam Bremenski pravi, da je Hartaknut prišel iz Nortmanije na Dansko in prevzel oblast v začetku 10. stoletja."Gorm den Gamle – Gyldendal". Den Store Danske (v danščini). Pridobljeno 6. julija 2018. Odstavil je mladega kralja Sigtriga Gnupassona, ki je vladal nad zahodno Dansko. Hartaknuta je nasledil Gorm.
Heimskringla poroča, da je Gorm na silo odvzel Gnupassonu vsaj del kraljestva, Adam Bremenski sam pa namiguje, da je bilo kraljestvo razdeljeno že pred Gormovim prihodom. Gorm se prvič omenja kot gostitelj hamburškega in bremenskega nadškofa Unnija leta 936. Po zapisih na Jellinških kamnih je Gormov sin Harald Modrozobi "osvojil vso Dansko", zato se domneva, da je Gorm s svojega sedeža v Jellingu vladal le Jutlandiji.
Poroka s Tiro Gorm je bil poročen s Tiro, za katero poznejši viri navajajo nasprotujoče si in kronološko dvomljive podatke o njenih prednikih. Gorm je zanjo postavil eno od velikih grobnih gomil v Jellingu in najstarejšega od Jellinških kamnov in jo poimenoval 'tanmarkar but' ('Danska odrešitev' ali 'Danski okras'). Gorm je bil oče treh sinov: Tokeja, Knuta in Haralda, kasnejšega kralja Haralda Modrozobega."Gorm den Gamle og Dronning Thyra". Danmarks Konger (v danščini). Arhivirano iz izvirnika 5. maja 2021. Pridobljeno 6. julija 2018.
Po Saksu Gramatiku je bila Tira zaslužna za gradnjo obrambnega sistema Danevirke v južni Jutlandiji, zdaj Južni Schleswig. Njegova trditev je v 19. stoletju za Dansko pridobila velik nacionalni romantični pomen, ker je Tira veljala za varuhinjo južne danske meje."Rigets modige forsvarer" på jelling.natmus.dk
Danevirke je bil zid med Dansko in njenimi neprijaznimi saškimi sosedi med rekama Schlei in Treene.Huitfeldt, A. (1977). Danmarks Riges Krønike: Fra Erik Menved til Valdemar Atterdag. Chronologia 2 (v danščini)in Danish). Izkopavanja, ki so jih leta 2010 začeli arheologi iz Archäologisches Landesamt Schleswig-Holstein in muzeja Sønderjylland, kažejo, da se je Danevirke gradil v štirih do petih fazah. Najstarejša je iz leta 500 ali starejša, se pravi da je bila zgrajena več 400 let pred Tirinim časom. Nadaljnje širitve so bile zgrajene v času vladavine Haralda Modrozobega, torej dolgo po Tirini smrti.[http://danmarkshistorien.dk/leksikon-og-kilder/vis/materiale/thyra-danebod-doed-ca-950/ Tira je umrla okoli leta . Danski zgodovinar Adam Wagner meni, da je za dokončno sklepanje, da kraljica Tira ni mogla vplivati na širitev enega ali več delov Dannevirke, še prezgodaj.Nordisk fortidsformidling: "Thyre Danebod - del 2 (v. Adam Wagner)", 3. oktober 2023
Smrt, pokop in ponoven pokop thumb|left|200px|Runski kamen, postavljen v spomin na Tiro (sprednja stran)
Ena od teorij, ki pravi, da je Gorm umrl pozimi 958–959, temelji na dendrokronologiji in kaže, da je bila grobna komora v severni grobni gomili v Jellingu zgrajena iz lesa, posekanega leta 958. Sawyer, B., Sawyer, P.H. (1993). Medieval Scandinavia: From Conversion to Reformation, Circa 800–1500. The Nordic series. University of Minnesota Press. str. 6. ISBN 978-0-8166-1739-5. Pridobljeno 6. julija 2018. Eno od legend o Gormovi smrti navaja Arild Huitfeldt v Danski kraljevski kroniki:
"Trije sinovi so bili Vikingi v pravem pomenu besede, saj so vsako poletje zapuščali Dansko, da bi plenili in ropali. Harald se je vračal v kraljevo ogrado v Jellingu z novico, da je bil njegov brat Knut ubit pri poskusu zavzetja Dublina na Irskem. Knuta je ustrelila strahopetna puščica, medtem ko je ponoči gledal igre. Nihče ni hotel povedati kralju glede na prisego, ki jo je dal kralj. Kraljica Tira je ukazala, da kraljevo dvorano ovesijo s črnim blagom in da nihče ne sme spregovoriti niti besede. Ko je Gorm vstopil v dvorano, je bil presenečen in je vprašal, kaj pomenijo žalne barve. Kraljica Tira je spregovorila: "Gospod kralj, imeli ste dva sokola, enega belega in drugega sivega. Beli je odletel daleč stran in so ga napadle druge ptice, mu odtrgale lepo perje in je zdaj za vas neuporaben. Sivi sokol medtem še naprej lovi kokoši za kraljevo mizo". Gorm je takoj razumel kraljičino metaforo in vzkliknil: "Moj sin je zagotovo mrtev, saj žaluje vsa Danska!" "Rekli ste, vaše veličanstvo," je oznanila Tira. "Jaz ne, ampak to, kar ste rekli, je resnica." Po pripovedi je bil Gorm tako žalosten zaradi Knutove smrti, da je naslednji dan umrl."
Pripoved je v nasprotju z zapisi na Jellinških kamnih, ki pravijo, da je kraljica Tira umrla pred Gormom. Nekateri arheologi in zgodovinarji menijo, da je bil Gorm najprej pokopan v grobnici kraljice Tire v Jellingu, kasneje pa ga je njegov sin Harald Modrozobi prenesel v prvotno leseno cerkev v Jellingu. Po tej teoriji naj bi okostje, najdeno na mestu prve krščanske cerkve v Jellingu, v resnici pripada Gormu Staremu, vendar je ta teorija še vedno predmet številnih razprav. Med Gormovo vladavino je večina Dancev še vedno častila nordijske bogove, med vladavino njegovega sina Haralda Modrozobega pa se je Danska uradno spreobrnila v krščanstvo. Harald je gomilo, kjer je bil Gorm prvotno pokopan, pustil nedotaknjeno kot spominsko znamenje.
Sklici
Dodatno branje
Birkebæk, Frank (2003). Vikingetiden i Danmark. Viborg: Sesam. S. Otto Brenner: Nachkommen Gorms des Alten (König von Dänemark -936-) I.-XVI. Generation. Personalhistorisk Institut, Kopenhagen 1964 Hybel, Nils (2003). Danmark i Europa: 750–1300. København: Museum Tusculanums forlag. Kåre Johannessen (2001). Politikens bog om Danmarks vikingetid. Politikens håndbøger. København: Politikens forlag. Lund, Niels (2020). Jellingkongerne og deres forgængere, Gylling: Vikingeskibsmuseet i Roskilde. Sawyer, P.H. (1999). The Oxford Illustrated History of the Vikings. Oxford: Oxford University Press. Thiedecke, Arendse, and Thiedecke, Johnny (2003). De danske vikinger: samfund, kongemagt og togter ca. 700–1050. Valby: Pantheon.
Kategorija:Rojeni v 9. stoletju Kategorija:Umrli v 10. stoletju Kategorija:Vladarji v 10. stoletju Kategorija:Danski kralji