Ivanka Černelič (rojena Ivanka Kozlevčar; tudi Ivana Černelič, Ivana Černelič - Kozlevčar, Ivanka Černelič Kozlevčar, Ivanka Kozlevčar - Černelič), slovenska jezikoslovka, leksikografka *14. december 1932, Ljubljana.
Življenje in delo Rodila se je očetu Alojziju Kozlevčarju in materi Ani Kozlevčar, rojeni Omahen, v Ljubljani, svoje zgodnje otroštvo pa je preživela na Gorenjem Brezovem pri Višnji Gori. Štirirazredno osnovno šolo je obiskovala v Višnji Gori, leta 1944 pa se je vpisala na ljubljansko gimnazijo pod vodstvom uršulink, ki je po vojni postala državna gimnazija. Srednješolsko izobrazbo je dokončala na Gimnaziji Poljane, kjer je leta 1951 maturirala.
Vpisala se je na slovenski jezik in književnost ter srbohrvaški jezik in književnost na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in marca 1957 diplomirala z diplomsko nalogo Ivan Zorec : diplomska naloga iz slovenske književnosti. Do septembra 1958 je poučevala na osnovni šoli v Pivki, nato pa se je za naslednja štiri leta zaposlila na osnovni šoli v Brezovici pri Ljubljani. Leta 1962 je svojo učiteljsko kariero končala in začela delovati kot leksikografka in raziskovalka, od 1979 pa kot strokovna svétnica, v leksikološki sekciji na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, kjer je ostala vse do svoje upokojitve leta 1992.
Poleg raziskovalnega dela je bila lektorica na poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture leta 1970, februarja 1984 pa je postala članica glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prav tako je bila v leksikografski sekciji Inštituta mentorica mlajšim sodelavcem v letih 1981 in 1982, 1993–97 pa strokovna sodelavka uredništva Enciklopedije Slovenije (7.–11. zvezek).
Znanstveno in raziskovalno delo V svojem znanstvenem delu se je najbolj posvetila slovenskemu jezikoslovju, predvsem teoretično raziskovalno ter slovaropisno analitično in redaktorsko. Objavila je okrog dvajset jezikoslovnih člankov oz. razprav, v katerih analizira povezanost leksikalnega pomena predmetnopomenskih besednih vrst z njihovo stavčno vlogo in oblikoslovnimi lastnostmi. Njene ugotovitve so metodološko pomembne za semantiko in leksikografijo, saj povezujejo pomene besede z njeno skladenjsko vlogo. Analizirala je tudi nepolnopomenske glagole tipa biti in glagole premikanja tipa iti in preverjala teoretične in arbitrarne določitve besednih vrst v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Posvetila se je tudi takrat novodoločenemu členku in ga razdelila glede na funkcijo v stavku ter dokazovala njegovo drugačnost od ostalih besednih vrst.
Je avtorica osnovne leksikalne analize raznih samostalnikov, pridevnikov, glagolov in prislovov ter redaktorica številnih slovarskih člankov. Leta 1981 je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika napisala pragmatična navodila za sistemsko opisovanje posameznih besednih vrst.
Nova slovenska zaveza Ob delu z jezikom se je zanimala tudi za književnost, namreč objavljala je avtorske pesmi v Zavezi, reviji društva Nova slovenska zaveza, med letoma 1994 in 2013. V njih je večinoma prisotna vojna tematika, ki spremlja tudi več kot trideset člankov spominov, pričevanj in zgodovinskih raziskav o dogodkih med drugo svetovno vojno.
Bibliografija O pomenskih kategorijah samostalnika v povedkovi rabi, Jezik in slovstvo, 13, 1968, 11–15; O pridevniku v povedni rabi, Jezik in slovstvo, 15, 1969/70, 210–215; Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, 1970–1991 (soavtorica); Slovnično število in pomenske kategorije samostalnika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 10, 1974, 31–39; O funkciji glagolov z oslabljenim pomenom tipa biti, Jezik in slovstvo, 21, 1975/76, 76–81; O glagolih premikanja, zlasti glede na glagol iti in stavčne vzorce, Jezik in slovstvo, 25, 1979/80, 45–47; Napotki za redakcijo samostalnika, pridevnika in glagola, 1. del, 1981 (soavtorica; interna publikacija Inštituta); Reševanje besednovrstnih vprašanj v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, Ljubljana, 1988, 289–299; Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku, Jezikoslovni zapiski, 1991, št. 1, 73–85; O delitvi členkov, Vprašanje slovarja in zdomske književnosti, Ljubljana, 1993, 213–225; Jubilej Marije Janežič, Jezik in slovstvo, 45, 2000, 143–144.
Sklici
Viri
Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Slovenski leksikografi Kategorija:Diplomiranci Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete v Ljubljani