Kanada ima deset provinc in tri ozemlja, ki so podnacionalne upravne enote pod jurisdikcijo kanadske ustave. V Kanadski konfederaciji leta 1867 so se tri province Britanske Severne Amerike – New Brunswick, Nova Škotska in provinca Kanada (ki je bila ob konfederaciji razdeljena na Ontario in Quebec) – združile v federacijo in v naslednjem stoletju postale popolnoma neodvisna država. Mednarodne meje Kanade so se skozi svojo zgodovino večkrat spremenile, saj je dodajala ozemlja in province, zaradi česar je postala druga največja država na svetu po površini.
Glavna razlika med kanadsko provinco in ozemljem je v tem, da province prejemajo svojo moč in avtoriteto iz Zakona o ustavi iz leta 1867 (prejName changed only in Canada by the Canada Act 1982 (UK), s. 1 imenovan Zakon o Britanski Severni Ameriki iz leta 1867). Ozemlja so zvezna ozemlja, katerih teritorialne vlade imajo pooblastila, ki jim jih je prenesel kanadski parlament. Pooblastila so razdeljena med vlado Kanade (zvezno vlado) in provinčnimi vladami z Zakonom o ustavi, bodisi izključno bodisi sočasno. Sprememba delitve oblasti med zvezno vlado in provincami zahteva ustavno spremembo. Podobno spremembo, ki vpliva na ozemlja, lahko enostransko izvede vlada ali parlament Kanade.
V sodobni kanadski ustavni teoriji veljajo province za so-suverene na podlagi delitve odgovornosti med provincialno in zvezno vlado v skladu z Zakonom o ustavi iz leta 1867; vsaka provinca ima tako svojega predstavnika, namestnika guvernerja kanadske krone. Ozemlja niso suverena, temveč so njihova pooblastila in odgovornosti prenesene z zvezne ravni; posledično ima vsako komisarja, ki zastopa zvezno vlado.
Province + Ime in poštna okrajšava mesta Postala je provinca v Kanadi Uradnijezik(i) Štev. prebivalcev Površia (km2) Sedež Glavno mesto Največje2021 censusQ1 2025ocena Kopno Voda Skupaj Spodnji dom Senat Ontario ON Toronto angleščina 122 24 Quebec QC Quebec (mesto) Montréal francoščina 78 24 Nova Škotska NS Halifax angleščina 11 10 New Brunswick NB Fredericton Moncton angleščina, francoščina 10 10 Manitoba MB Winnipeg Angleščina 14 6 Britanska Kolumbija BC Victoria Vancouver angleščina 43 6 Otok princa Edvarda PE Charlottetown angleščina 4 4 Saskatchewan SK Regina Saskatoon angleščina 14 6 Alberta AB Edmonton Calgary angleščina 37 6 Nova Fundlandija in Labrador NL St. John's angleščina 7 6 Skupaj
Ozemlja V Kanadi so tri ozemlja. Za razliko od provinc kanadska ozemlja nimajo inherentne suverenosti in imajo le tista pooblastila, ki jim jih je prenesla zvezna vlada.Northwest Territories ActYukon ActNunavut Act Vključujejo vso celinsko Kanado severno od zemljepisne širine 60° severno in zahodno od Hudsonovega zaliva ter vse otoke severno od kanadske celine, od tistih v Jamesovem zalivu do otokov kraljice Elizabete. Pokrivajo 40 % kanadskega ozemlja, vendar imajo le 0,3 % prebivalstva.
Drugo ozemlje, okrožje Keewatin, je obstajalo od 7. oktobra 1876 do 1. septembra 1905, ko se je ponovno pridružilo Severozahodnim ozemljem in postalo regija Keewatin. Zasedalo je območje, ki je danes okrožje Kenora v Ontariu, severna Manitoba in celinski Nunavut. Vlada Keewatina je imela sedež v Winnipegu v Manitobi. Ozemlje ni imelo nobenega zastopanja v zveznem parlamentu.
Velikost Severozahodnih ozemelj se je skozi leta precej spreminjala. Leta 1880 je pokrivala 7,1 milijona km², od leta 1925 do 1999 pa 3,4 milijona km².Illustrated atlas of the Dominion of Canada containing authentic and complete maps of all the provinces (1880), p. xix https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=aeu.ark:/13960/t9z03t60q&seq=46&q1=%22square+miles%22 + Ime in poštna okrajšava Mesta Postal je ozemlje v Kanadi Uradni jezik Štev. prebivalcev Površina (km2) Sedež Glavno mesto Največje2021 štetjeQ1 2025ocena Kopno Voda Skupaj Spodnji dom Senat NT Yellowknife Chipewyan, Cree, angleščina, francoščina, Gwichʼin, Inuinnaqtun, Inuktitut, Inuvialuktun, North Slavey, South Slavey, TłįchǫOfficial Languages Act 1 1 Jukon YT Whitehorse angleščina, francoščinaLanguages Act 1 1 Nunavut NU Iqaluit Inuinnaqtun, Inuktitut, angleščina, francoščinaOfficial Languages Act 1 1 Skupaj 3 3 Prebivalstvo
Velika večina prebivalstva Kanade je skoncentrirana na območjih blizu meje med Kanado in ZDA. Štiri največje province po površini (Quebec, Ontario, Britanska Kolumbija in Alberta) so najbolj naseljene. Skupaj predstavljajo 86 % prebivalstva Kanade. Teritoriji (Severozahodna ozemlja, Nunavut in Yukon) predstavljajo več kot tretjino površine Kanade, vendar na njih živi le 0,3 % njenega prebivalstva, kar izkrivlja nacionalno vrednost gostote prebivalstva.Series A2-14. Population of Canada by province, census dates, 1851 to 1976
Prebivalstvo Kanade se je med popisoma prebivalstva leta 2006 in 2011 povečalo za 5,0 %. Razen New Brunswicka se je v tem času povečalo število prebivalcev vseh ozemelj in provinc. Kar zadeva odstotno spremembo, je bila najhitreje rastoča provinca ali ozemlje Nunavut z 12,7-odstotnim povečanjem med letoma 2011 in 2016, sledila ji je Alberta z 11,6-odstotno rastjo, medtem ko se je prebivalstvo New Brunswicka zmanjšalo za 0,5 %.
Na splošno so kanadske province enakomerno rasle po prebivalstvu skupaj s Kanado. Vendar pa so nekatere province, kot so Saskatchewan, Otok princa Edvarda ter Nova Fundlandija in Labrador, doživele dolga obdobja stagnacije ali upada prebivalstva. Ontario in Quebec sta bili vedno dve največji provinci v Kanadi, saj imata skupaj več kot 60 % prebivalstva v danem trenutku. Prebivalstvo zahodne Kanade v primerjavi s Kanado kot celoto je sčasoma enakomerno raslo, medtem ko se je prebivalstvo Atlantske Kanade zmanjšalo.
Teritorialni razvoj
Ontario, Quebec, New Brunswick in Nova Škotska so bile prvotne province, ki so nastale, ko so se tri britanske severnoameriške kolonije 1. julija 1867 združile v Dominion Kanada in postopoma začele pridobivati znake suverenosti Združenega kraljestva. (Ontario in Quebec sta bila od leta 1841 do 1867 združena kot provinca Kanada.) V naslednjih šestih letih so se Manitoba (1870), Britanska Kolumbija (1871) in Otok princa Edvarda (1873) pridružile kot province.
Britanska krona je zahtevala dve veliki območji, znani kot Rupertova dežela in Severozahodno ozemlje, severozahodno od prvotnega dominija, in ju dodelila Družbi Hudsonovega zaliva. Leta 1870 se je družba odpovedala svojim zahtevam za 300.000 funtov (1,5 milijona kanadskih dolarjev) in obsežno ozemlje dodelila vladi Kanade. Območje je vstopilo v konfederacijo kot Provinca Manitoba in Severozahodna ozemlja.
Severozahodna ozemlja so obsegala vso sedanjo severno in zahodno Kanado, razen britanskih posesti na arktičnih otokih, kolonije Britanske Kolumbije in prvotne province Manitoba, majhnega območja na jugu današnje province (ki se je leta 1912 razširila na sedanjo velikost). Vključevala so tudi severni dve tretjini Ontaria in Quebeca.
Leta 1880 so bile britanske zahteve do arktičnih otokov prenesene na Kanado, s čimer se je povečala velikost severozahodnih ozemelj. Leta 1898 je bil teritorij Jukon, ki se je leta 2003 preimenovalo v "Jukon", izdolbeno iz območja okoli zlatih polj Klondike. Septembra 1905 je del severozahodnih ozemelj južno od 60. severnega vzporednika postal provinci Alberta in Saskatchewan. Leta 1912 so bile meje Quebeca, Ontaria in Manitobe razširjene proti severu: Manitoba do 60. vzporednika, Ontario do Hudsonovega zaliva, Quebec pa je obsegal okrožje Ungava.
Leta 1869 so prebivalci Nove Fundlandije glasovali za to, da ostanejo britanska kolonija, ker so se bali, da se bodo davki s konfederacijo povečali in da bo gospodarska politika kanadske vlade dajala prednost celinski industriji. Leta 1907 je Nova Fundlandija pridobila status dominija. Sredi velike depresije v Kanadi je Nova Fundlandija doživela dolgotrajno gospodarsko krizo, zakonodajalec pa je leta 1933 politični nadzor predal Vladni komisiji Nove Fundlandije. Po sodelovanju Kanade v drugi svetovni vojni je na referendumu leta 1948 tesna večina državljanov Nove Fundlandije glasovala za vstop v Konfederacijo, 31. marca 1949 pa je Nova Fundlandija postala deseta kanadska provinca. Provinca se je leta 2001 preimenovala v Novo Fundlandijo in Labrador.
Bermuda, zadnja britanska severnoameriška kolonija, ki je bila nekoliko podrejena Novi Škotski, so bili ena od dveh cesarskih trdnjavskih kolonij v britanski Severni Ameriki – druga je bila Nova Škotska in natančneje mesto Halifax. Halifax in Bermuda so bili lokacija glavnih baz, ladjedelnic in admiralitetnih hiš kraljeve mornarice Severnoameriške postaje (imenovane različno Reka sv. Lovrenca in Obala Amerike ter Severna Amerika in Zahodna Indija, Severna Amerika in Nova Fundlandija, Severna Amerika in Zahodna Indija ter Amerika in Zahodna Indija). Eskadrilja postaje je bila poleti nameščena v Kraljevi pomorski ladjedelnici v Halifaxu, pozimi pa v Kraljevi pomorski ladjedelnici na Bermudih. V 1820-ih so Bermudi, ki so bili bolje locirani za nadzor atlantske obale Združenih držav Amerike, jih je bilo nemogoče napasti s kopnega in skoraj nepremagljive pred napadi z vode, postali glavna baza skozi vse leto.
Velika britanska garnizija na Bermudih, ki je spadala pod vrhovnega poveljnika v Novi Škotski, je obstajala za obrambo kolonije kot pomorske baze in za preprečevanje, da bi postala tako uporabna baza za mornarico nasprotnika, ter za podporo amfibijskih operacij po vsej regiji, kot je bila kampanja pri Chesapeakeu med ameriško vojno leta 1812. Bermudi so bili posledično najpomembnejša britanska pomorska in vojaška baza v Ameriki.
Kanadska konfederacija je povzročila, da je kanadska milica postala odgovorna za obrambo Pomorskega območja, odpravo vrhovnega poveljnika britanske vojske tam in zmanjšanje britanskih vojaških sil v Pomorskem območju na majhno garnizijo za zaščito ladjedelnice Halifax, ki je bila umaknjena, ko je bila ladjedelnica leta 1905 predana vladi Dominiona za uporabo novi kanadski pomorski službi. Britanija je ohranila nadzor nad Bermudi kot cesarska trdnjava, guverner in vrhovni poveljnik Bermudov (vojaški častnik, ki je bil prej med podpolkovnikom in generalmajorjem) pa je postal generalpodpolkovnik, imenovan poveljnik generala, bermudska garnizija pa je postala samostojno poveljstvo.
Bermudi so bili posledično izključeni iz kanadske konfederacije. Ohranili so pomorske povezave s Halifaxom. Državna cerkev (ali ustanovljena cerkev), Anglikanska cerkev, je Bermude še naprej postavljala pod škofa Nove Fundlandije do leta 1919. Bermudi so ostali povezani tudi s Pomorskimi otoki pod metodistično in rimskokatoliško cerkvijo.
Leta 1903 je rešitev spora o Aljaski Panhandle določila severozahodno mejo Britanske Kolumbije, prvo od le dveh provincialnih zmanjšanj v Kanadi. Leta 1927 je prišlo do drugega zmanjšanja, ko je mejni spor med Kanado in dominionom Nova Fundlandija povzročil povečanje Labradorja (del dominiona Nova Fundlandija) na račun Quebeca. (Leta 1949 se je to ozemlje vrnilo Kanadi kot del province Nova Fundlandija.) Leta 1999 je bil Nunavut ustanovljen iz severnega in vzhodnega dela Severozahodnih ozemelj.
Ta tri ozemlja so najredkeje poseljena regija v Kanadi, saj skupaj pokrivajo 3.921.739 km2 površine. Zaradi organizacijskih in gospodarskih razlogov se pogosto imenujejo ena sama regija, Sever. Severozahodna ozemlja so bila večino zgodnje zgodovine zaradi lažjega upravljanja razdeljena na več okrožij. Okrožje Keewatin je bilo ustanovljeno kot ločeno ozemlje od leta 1876 do 1905, nato pa je kot regija Keewatin postalo upravno okrožje Severozahodnih ozemelj. Leta 1999 je bilo razpuščeno, ko je postalo del Nunavuta.
Vlada