Kraljestvo Ayutthaya ali imperij Ayutthaya je bilo tajsko kraljestvo, ki je obstajalo v jugovzhodni Aziji od leta 1351 do 1767, s središčem okoli mesta Ajuthaja v Siamu oziroma na današnjem Tajskem. Evropski popotniki so v začetku 16. stoletja Ayutthayo imenovali eno od treh velikih sil Azije (poleg Vijayanagare in Kitajske),[ čeprav kitajske kronike kraljestvo prepoznavajo kot eno od njegovih pritočnih držav. Kraljestvo Ayutthaya velja za predhodnico sodobne Tajske, njegov razvoj pa je pomemben del tajske zgodovine.
Ime Ayutthaya izvira iz sanskrtske besede Ayodhya. Ta povezava izhaja iz Ramakiena, tajskega nacionalnega epa. Kraljestvo Ayutthaya je nastalo iz političnega modela mandala oziroma združitve treh pomorskih mestnih držav v spodnji dolini Chao Phraya v poznem 13. in 14. stoletju (Lopburi, Suphanburi in Ayutthaya). Zgodnje kraljestvo je bila pomorska konfederacija, usmerjena v post-Srivijaysko pomorsko jugovzhodno Azijo, ki je izvajala napade in plačevanje davkov iz teh pomorskih držav. Po dveh stoletjih politične organizacije iz severnih mest in prehodu v državo v notranjosti se je Ayutthaya centralizirala in postala ena od velikih sil Azije. Od leta 1569 do 1584 je bila Ayutthaya vazalna država Toungoo Burme, vendar je hitro ponovno pridobila neodvisnost. V 17. in 18. stoletju se je Ayutthaya pojavila kot vstopno središče mednarodne trgovine in njene kulture so cvetele. Vladavina Naraija (1657–1688) je bila znana po perzijskem in kasneje evropskem vplivu ter po tem, da je bilo leta 1686 na francoskem dvoru kralja Ludvika XIV. poslano siamsko veleposlaništvo. V poznem obdobju Ayutthaye so Francozi in Angleži odšli, a Kitajci postali vse bolj pomembni. Obdobje je bilo opisano kot zlata doba siamske kulture in je prineslo vzpon kitajske trgovine ter uvedbo kapitalizma v Siam, kar se je še naprej širilo v stoletjih po padcu Ayutthaye. "From the early 1700s well into the 19th century Chinese not only dominated Siam's external trade…"
Ayutthayin neuspeh pri vzpostavitvi mirnega reda nasledstva in uvedba kapitalizma sta spodkopala tradicionalno organizacijo njene elite in stare vezi delavskega nadzora, ki so oblikovale vojaško in vladno organizacijo kraljestva. Sredi 18. stoletja je burmanska dinastija Konbaung v letih 1759–1760 in 1765–1767 napadla Ayutthayo. Aprila 1767 je mesto Ayutthaya po 14-mesečnem obleganju padlo pod oblegajoče burmanske sile in bilo popolnoma uničeno, s čimer se je končalo 417 let staro kraljestvo Ayutthaya. Siam pa si je po propadu hitro opomogel in sedež siamske oblasti v naslednjih 15 letih preselil v Thonburi-Bangkok.
V tujih virih se je Ayutthaya imenovala Siam, vendar so se prebivalci Ayutthaye imenovali Tai, svoje kraljestvo pa Krung Tai (), kar pomeni 'dežela Tai' (กรุงไท). Imenovan je bil tudi kot Iudea na sliki, ki jo je naročila nizozemska vzhodnoindijska družba. Glavno mesto Ajuthaja je uradno znano kot Krung Thep Dvaravati Si Ayutthaya (), kot je dokumentirano v zgodovinskih virih.
Sklici
Splošne reference Original text adapted from the Library of Congress Country Study of Thailand
Zunanje povezave
Online Collection: Southeast Asia Visions Collection by Cornell University Library Ayutthaya Historical Research
Kategorija:Zgodovina Tajske Kategorija:Ustanovitve leta 1361 Kategorija:Ukinitve leta 1767