Muzej Calouste Gulbenkian hrani eno najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk na svetu. Vključuje dela od starega Egipta do začetka 20. stoletja, ki zajemajo umetnost islamskega sveta, Kitajske in Japonske, pa tudi francosko dekorativno umetnost. V njem so predstavljeni tudi nakit Renéja Laliquea in dela nekaterih najpomembnejših slikarjev vseh časov, kot so Rembrandt, Monet, Rubens, Manet, Renoir, Degas in Turner. "Muzej Gulbenkian je zaradi prenove zaprt do julija 2026."Calouste Gulbenkian Museum website

Zbirka

Stalna razstava in galerije so razporejene kronološko in geografsko, tako da tvorijo dva neodvisna kroga znotraj celotnega ogleda.

Prvi krog poudarja grško-rimsko umetnost iz klasične antike, pa tudi umetnost iz antičnega Bližnjega vzhoda in doline Nila. Med umetniškimi deli so staroegipčanska, mezopotamska, perzijskaFundação Calouste Gulbenkian (1972) in armenska dela, pa tudi perzijska umetnost iz islamskega obdobja.

Drugi krog vključuje evropsko umetnost, z oddelki, posvečenimi umetnosti knjige, kiparstvu, slikarstvu in dekorativni umetnosti, zlasti francoski umetnosti 18. stoletja in delu Renéja Laliquea. V tem krogu širok nabor del odraža različne evropske umetniške trende od začetka 11. stoletja do sredine 20. stoletja. Razdelek se začne z deli iz slonovine in iluminiranimi rokopisnimi knjigami, sledi pa izbor skulptur in slik iz 15., 16. in 17. stoletja. V sosednji sobi je razstavljena renesančna umetnost, ustvarjena na Nizozemskem, v Flandriji, Franciji in Italiji.

Posebno mesto v muzeju ima francoska dekorativna umetnost 18. stoletja z izjemnimi zlatimi in srebrnimi predmeti in pohištvom ter slikami in skulpturami. Sledijo galerije, ki razstavljajo veliko skupino slik Benečana Francesca Guardija, angleške slike iz 18. in 19. stoletja ter na koncu vrhunsko zbirko draguljev in stekla Renéja Laliquea, razstavljeno v svojem prostoru.

Nekatera dela v zbirki so bila kupljena med sovjetsko razprodajo slik iz Ermitaža. Od približno 6000 predmetov v muzejskih zbirkah je na stalni razstavi izbor približno 1000. Gulbenkianov moto je bil le najboljše; zato ima muzej mojstrovine zahodnoevropskih umetnikov, kot so Domenico Ghirlandaio, Rubens, Rembrandt, Rodin, Carpeaux, Houdon, Renoir, Dirk Bouts, Vittore Carpaccio, Cima da Conegliano, Van Dyck, Corot, Degas, Nattier, George Romney, Stefan Lochner, Maurice-Quentin de La Tour, Édouard Manet, Henri Fantin-Latour, Claude Monet, Jean-François Millet, sir Edward Burne-Jones, Thomas Gainsborough, Joseph Mallord William Turner, Jean-Honoré Fragonard, Giovanni Battista Moroni, Frans Hals, Jacob van Ruisdael, Boucher, Largillière, Andrea della Robbia, Pisanello, Jean-Baptiste Pigalle, Antonio Rossellino, André-Charles Boulle, Charles Cressent, Oeben, Riesener, Antoine-Sébastien Durand, Charles Spire, Jean Deforges, François-Thomas Germain.

Gulbenkianov Center de Arte Moderna (CAM) prav tako aktivno naroča in zbira dela, ki jih dopolnjujejo, in danes štejejo 12.000 del.José da Silva (18 November 2024), Lisbon’s museum scene booms as new and revamped institutions are unveiled The Art Newspaper.

Zgodovina

Vasco Maria Eugénio de Almeida je aprila 1957 pridobil del parka Parque de Santa Gertrudes za gradnjo stavb fundacije in javnega/zasebnega parka. Dve leti pozneje je bil objavljen natečaj za projekt izgradnje sedeža organizacije. Na koncu je zmagala ekipa, v kateri so bili arhitekti Alberto J. Pessoa, Pedro Cid in Ruy Jervis d'Athouguia (1917–2006), poleg tega pa še krajinska arhitekta António Viana Barreto in Gonçalo Ribeiro Telles, ki sta bila odgovorna za načrtovanje parka okoli stavbe. Kasneje se je ekipi kot svetovalec pridružil Francisco Caetano Keil do Amaral, ekipi, ki je delala na stavbi, pa se je pridružil Frederico Henrique George.

Decembra 1961 se je začel projekt sprednjega dela parka, dela na zemeljskih delih in podpornih zidovih pa so se začela naslednje leto. Leta 1962 je arhitekt Artur Rosa v stavbi sedeža namestil kiparsko ploščo. Do leta 1967 so bile notranje zaključne obdelave odločene, projekt pa je bil zaključen leta 1968. Stavbe in vrtovi so bili odprti 2. oktobra 1969.

12. kongres Mednarodne zveze krajinskih arhitektov je bil septembra 1970 na posestvu fundacije Gulbenkian. Leta 1975 je bila nepremičnina odlikovana z nagrado Valmor.

Po 21 letih pridobitev, več kot treh letih gradnje in živahni polemiki, ki so jo sprožili konservatorji, je bil Gulbenkianov Center de Arte Moderna (CAM) leta 1983 odprt kot prvi portugalski muzej moderne umetnosti.John Darnton (17 August 1983), New Lisbon museum a home for modernists New York Times. Leta 2024 se je CAM ponovno odprl po prenovi v vrednosti 58 milijonov evrov.José da Silva (18 November 2024), Lisbon’s museum scene booms as new and revamped institutions are unveiled The Art Newspaper.

Arhitektura Muzej je bil zasnovan kot predstavitev zbirke, kar je bilo za umetniški muzej relativno edinstveno v času, ko je bila večina muzejev nastanjena v stavbah, prvotno zgrajenih za druge namene. Urejanje okolice in muzejska stavba se prepletata, s pogledom na gozdove in mokrišča, ki poudarjajo razstavljena umetniška dela, gozdne poti pa ponujajo pogled na dramatično stavbo, katere robovi vključujejo terase in vodne elemente, ki brišejo mejo med grajenim in naravnim okoljem. Združene stavbe so postavljene v parku, ki ga omejujejo Avenida de Berna (sever), Avenida António Augusto de Aguiar (zahod), Rua Marquês de Sá da Bandeira (vzhod) in Centro de Arte Moderna (jug).

Oblika muzeja in sedeža je relativno preprosta, s krili v obliki črke T, od katerih ima vsako vhod. Masiven, dolg in vodoraven volumen je bil uporabljen za administracijo, storitve in kot avditorij, poleg glavnega prostora z enim vhodom. V tem vhodu je panel Começar, ki ga je izdelal Almada Negreiros.

Prvotno stavbo CAM, ki jo je zasnoval britanski arhitekt Leslie Martin, je trinadstropna stavba z obsežno galerijo z enim prostorom, ki jo sestavljajo medsebojno povezana nadstropja; premične plošče zagotavljajo maksimalno prilagodljivost pri razporejanju razstav.John Darnton (17 August 1983), New Lisbon museum a home for modernists New York Times. Prenovo CAM leta 2024 je izvedlo podjetje Kengo Kuma and Associates. Najpomembnejši dodatek je 100 m dolg vhodni nadstrešek, obložen s temnimi jesenovimi deskami z ročno izdelanimi belimi ploščicami na vrhu, ki temeljijo na japonski engawi. Arhitekti so glavni vhod v muzej premaknili tudi s severa na jug.José da Silva (18 November 2024), Lisbon’s museum scene booms as new and revamped institutions are unveiled The Art Newspaper.

Sklici

Viri

Zunanje povezave

Virtual tour of the Calouste Gulbenkian Museum provided by Google Arts & Culture

Kategorija:Lizbona Kategorija:Muzeji na Portugalskem Kategorija:Ustanovitve leta 1957 kategorija:Brutalistična arhitektura