Zakleti mlin je slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o mladeniču, ki prežene vragove iz zakletega mlina in zato dobi za ženo mlinarjevo hčer. Zapisala jo je K.S. (Sidonija Konter), Beltinci.
Analiza pravljice pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni; književne osebe: mladenič, mlinar, vragi. književni prostor in čas nista znana; slogovne značilnosti: pomanjševalnice (vragec, sinko). motivi: motiv hudiča, konec je srečen.
Analiza pravljice po Alenki Goljevšček izročenost: mlinar mladeniču naloži nalogo; milenarizem: mladenič je nagrajen s poroko z mlinarjevo hčerko.
Ljudske značilnosti avtor ni znan; književne osebe niso imenovane; narečne besede: ako, udri; pravljično število: tri (tretji dan), devet (devet posvečenih sveč), sto (na sto koscev).
Motivno-tematske povezave Motiv hudiča: Tri revne deklice, Strah, Razbojnik Madaj, Vrag v župnikovi pšenici
Značilnosti vseh pripovedi iz knjige Slepi bratec: Prekmurske ljudske pripovedi Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice. Avtor ni znan. Čutijo se zgodovinski vplivi: verski (širjenje protestantizma) in izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika). Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni. Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin) Pogosti motivi: treh bratov (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Zlato jabolko), tudi treh hčera (Tri revne deklice); hvaležnih živali (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Rjava škatlica); hudiča (Tri revne deklice). Slogovne značilnosti: pomanjševalnice, ponavljanja, ukrasni pridevki, narečne besede, pravljična števila (najpogostejše število tri), potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj. Književne osebe: realne ali fantastične; liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska; črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat); personificirani liki: živali, rastline, predmeti; nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...
Viri Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica. Konter, Julij,Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, I. del. Maribor: Učiteljski dom. Bolhar, Alojzij, 1990: Peklenski boter in druge slovenske pravljice. Celovec: Mohorjeva založba.
Literatura Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005 Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991
Glej tudi Slovenska mladinska književnost Seznam slovenskih pravljic Prekmurščina Zbirka slovenskih pravljic
Kategorija:Slovenske ljudske pravljice