Je slovenska prekmurska ljudska pravljica. Govori o siromaku Martinu, ki gre po svetu iskat delo, da bo lahko nahranil svojo številčno družino. Zapisala jo je Cilka Franc, Kovačevci.
Analiza pravljice
pripovedovalec: tretjeosebni, vsevedni; književne osebe: siromak Martin, gospodinja, gospodinjin sin; književni prostor in čas nista znana; slogovne značilnosti: ponavljanje (lop, lop), pomanjševalnice (Martinek, možiček), ukrasni pridevki (drobcen možiček); motivi: motiv revščine (Martin gre po svetu iskat službo); konec je srečen.
Analiza pravljice po Alenki Goljevšček
izročenost: gospodinja naroči Martinu, kaj mora storiti, da bo lahko služil pri njej; selstvo: Martin gre po svetu iskat službo; zajedalstvo: gospodinjin sin opravi večji del naloge, Martin pa ga ukane in nalogo zvito dokonča; milenarizem: Martin je nagrajen s polno vrečo denarja in srečno zaživi s svojo družino.
Ljudske značilnosti
avtor ni znan; književne osebe niso imenovane, le glavni lik ima tipično prekmursko ime; narečne besede: cepelige; pravljično število: tri (tretje mesto, leto traja tri dni).
Motivno-tematske povezave
Motiv revščine: Račke, mravlje in čebelice, O treh grahih
Značilnosti vseh pripovedi iz knjige Slepi bratec: Prekmurske ljudske pripovedi
Izbrane prekmurske ljudske pripovedke in pravljice. Avtor ni znan. Čutijo se zgodovinski vplivi: verski (širjenje protestantizma) in izoliranost Prekmurja od ostalih delov Slovenije (narečje se močno razlikuje od slovenskega knjižnega jezika). Tematski poudarek na milenarizmu: zaradi dobrote so glavni literarni liki na koncu bogato nagrajeni. Pogosto omenjena revščina: junaki gredo po svetu iskat srečo (O treh grahih, Zviti Martin) Pogosti motivi: treh bratov (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Zlato jabolko), tudi treh hčera (Tri revne deklice); hvaležnih živali (Račke, mravlje in čebelice, Slepi bratec, Rjava škatlica); hudiča (Tri revne deklice). Slogovne značilnosti: pomanjševalnice, ponavljanja, ukrasni pridevki, narečne besede, pravljična števila (najpogostejše število tri), potovanje je prestavljeno v sfero čudežnega: ni časovnih ovir, prevelikh razdalj. Književne osebe: realne ali fantastične; liki so poimenovani po poklicu, družbenem položaju, običajno predstavljajo isto lastnost (mačeha – zlobna, kraljična – lepa), kadar imajo imena so tipično prekmurska; črno-belo slikanje oseb (hudoben – dober, reven – bogat); personificirani liki: živali, rastline, predmeti; nastopajo vile sojenice, grofi, kralji, zaklete kraljične, dobri starčki in starke, človeku prijazne živali (največkrat petelin, tudi kače), hudobne čarovnice in čarovniki, krvoločni zmaji, razbojniki; Ogri, Romi ...
Viri
Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica Konter, Julij, Hren – Kompoljski, Anton, 1923, 1928: Narodne pravljice iz Prekmurja, II. del. Maribor: Učiteljski dom.
Literatura
Rožnik, Pavle: Slepi bratec, Prekmurske ljudske pripovedi, Mladinska knjiga 1981, zbirka Zlata ptica Pomurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003, Ustanova dr. Štifarjeva fundacija Petanjci, Murska Sobota 2005 Goljevšček, Alenka: Pravljice, kje ste?, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991
Glej tudi
Slovenska mladinska književnost Seznam slovenskih pravljic Prekmurščina
Kategorija:Slovenske ljudske pravljice