thumb|desno|Cerkev sv. Evlalije v Benii thumb|desno|Horru (žitnica) thumb|desno|Planinska pokrajina v Onísu Onís (asturijska in ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na osrednjem delu vzhodne Asturije, na meji Leona, približno 82 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na Cangas de Onís, na severovzhodu na Llanes, na vzhodu na Cabrales in na jugu na Posado de Valdeón (v Leonu). Središče občine je v Benii.
Zgodovina Prvi ostanki so iz neolitika. V rudniku Milagro so odkrili kamnita, kostna in kovinska orodja.
V starem veku so se staroselci zmešali z indoevropskimi prišleki. Ozemlje je bilo prizorišče bojev med Rimljani in keltskimi Kantabri (glej: Kantabrijske vojne). O romanizaciji pričajo ohranjeni nagrobni spomeniki.
V zgodnjem srednjem veku so muslimanski Arabci poskusili zavzeti pokrajino, vendar so jih premagali.
Občina se zelo pozno 1504 pojavi v listinah. Prebivalci so bili takrat predvsem pastirji, ki so na klancih vrha Picos de Europa pasli svoje črede.
1752 so bili zabeleženi v občini dvajset mlino, štiri kovačnice, dve jabolčni preši in nekaj obrtniških delavnic (osem čevljarskih, štiri tesarske ipd.).
Občina se je udeležila španske vojne za neodvisnost: pri kapeli Sv. Roka so izoblikovali vojaško pokopališče, v hiši Cebos pa vojaško bolnico. Iz okoliških gorovij so gverilci napadli francoske zasednike.
Sosednji Cangas de Onís si je 1868 poskusil priključiti Onís, vendar je Onís uspešno ohranil svojo samostojnost.
Karlistične vojne in španska državljanska vojna so tudi prizadele občino. V karlistični vojni so zažgali mestni arhiv.
Od začetka 20. do začetka 21. stoletja je v veliki meri propadlo število prebivalstva v občini. 1910 je bilo še 2386 ljudi v Onísu, do danes se je zmanjšalo število s približno 70 %. Veliko ljudi se je izseljevalo v Ameriko (predvsem v Kubo), drugi so odšli v Madrid ali Andaluzijo.
Geografija Površina je različna na severnem in južnem delu. Južni del je višji, ker je tukaj gorovje Cornión, kjer vrhovi dosežejo več kot dvatisoč metrov. Najvišji vrh je Verdilluenga (2129 m) na meji Leona.
Severni del je bolj globok, ki ga je oblikovala reka Güeña, ki je glavni tok v občini, hkrati je pritok reke Sella, v katero se izliva na kraju Vega de Contranquil. Tudi Güeña ima več pritokov, ki izvirajo iz vzhodnih klancev. Tla na klancih je sestavljena iz apnenca in kvarcita. Na južnem delo je apnenec močno erodiran.
Podnebje je zmerno in soparno, pozimi pogosto sneži zlasti na vrhovih. Tudi je zelo pogosta megla, ki zmanjšuje število sončnih ur.
Značilna drevesa so hrast, jesen, lipa, bodika in breza. Veliko je goščav. Živali so lisica, divji prašič, veverica, kantabrijski divji petelin, orel in jastreb. Redko se pojavita volk in jelen. Nekoč je živel na tem področju Capra pyrenaica lusitanica, podvrsta španskega kozoroga, ki je 1892 izumrl.
Gospodarstvo Onís je še danes kmetijska občina. Kmetijstvo zaposluje več kot polovico prebivalstva. Tudi kot v Ribadedevi je v Onísu veliko goved, zato ni presenetljivo, da občani osredotočijo na mesno industrijo.
Druga pomembna gospodarska panoga je gradbena industrija, ki zaposluje malo manj kot 21% prebivalstva, res, veliko jih deluje na tem področju s krajšnim delovnim časom in niso trajno zaposleni.
Malo več kot 24% prebivalstva deluje v trgovini, zdravstvu, pouku in prometu.
Kultura Cerkev sv. Evlalije (nekateri menijo, da je bila zgrajena v 9. stoletju, ampak imajo strokovnjaki tiste dokumente, ki bi o tem pričali, za ponaredke) Kapele in stolpi v okolici Spomeniki ljudskega stavbarstva: horruji (žitnice)
Sklici
Kategorija:Občine v Asturiji