Nacionalna palača kulture (Palacio Nacional de la Cultura), ki jo pogosto imenujejo tudi Palacio Verde (Zelena palača), velja za arhitekturni simbol mesta Gvatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in sedež gvatemalskega predsednika. Od te stavbe se odcepijo vse ceste v državi; v njej je točka, znana kot Kilometro Cero (ničelni kilometer). Danes deluje kot muzej, uporablja pa se tudi za pomembne vladne dogodke.

Zgodovina

Leta 1528 je bila v Santiagu de Guatemala v dolini Almolonga zgrajena prva vladna hiša. Nato je leta 1549 predsednik Alonso López de Cerrato preselil Audiencia de los Confines iz Gracias a Dios v Hondurasu v Santiago de Guatemala. Leta 1761 je predsednik Alonso Fernández de Heredia pod vodstvom španskega kapitana in inženirja Luisa Dieza de Navarra začel graditi nov sedež.

Gradnja Ob praznovanju stoletnice neodvisnosti leta 1919 je predsednik Manuel Estrada Cabrera položil temeljni kamen za bodočo palačo ob trgu Plaza de Armas. Za načrtovanje palače je bil zadolžen italijanski arhitekt Guido Albani, vendar projekt ni bil nikoli uresničen, saj je vlada kmalu zatem padla. Dve leti pozneje, leta 1921, je predsednik Carlos Herrera – tik pred obletnico – odredil gradnjo palače Palacio del Centenario; zgraditi jo je bilo treba v zgolj treh mesecih, z majhnim proračunom in skromnimi viri. V javnosti je postala znana kot Palacio de Cartón (Kartonska palača). Leta 1925 jo je uničil požar.

Leta 1927 je predsednik Lázaro Chacón razpisal natečaj za načrt nove palače. Na natečaju je zmagal umetnik Agustín Iriarte, vendar tudi ta projekt ni bil nikoli izveden. Končno je leta 1932 predsednik in general Jorge Ubico objavil izhodišča za načrtovanje in gradnjo palače, 4. julija 1937 pa je bil položen temeljni kamen.

Nacionalna palača je bila zgrajena med januarjem 1939 in letom 1943. 10. novembra tistega leta, na rojstni dan predsednika Ubica, je bila odprta današnja palača.

Potres leta 1976 Stavba je preživela potres 4. februarja 1976, ki je dosegel magnitudo 7,5 po Richterjevi lestvici.

Državni udar leta 1982 in sodišča s posebno pristojnostjo 23. marca 1982 so mladi častniki gvatemalske vojske odstavili predsednika Fernanda Romea Lucasa Garcío in ga nadomestili z generalom Efraínom Ríosom Monttom, ki je bil direktor gvatemalske vojaške akademije v času, ko so bili ti mladi častniki še kadeti.

30. junija 1982 je Ríos Montt v govoru z naslovom Pripravljeni smo dopustiti, da zavladata poštenost in pravičnost (Estamos dispuestos que reine la honestidad y la justicia) gvatemalskemu ljudstvu sporočil, da je vlada spoznala, da se številni Gvatemalci bojijo smrti in zato niso zaprosili za amnestijo, ki jo je vlada razglasila konec marca. Zaradi tega je dejal, da se bo vlada proti komunističnim gverilcem borila z vsemi razpoložljivimi sredstvi, hkrati pa bo izvajala javna sojenja. Ríos Montt je pojasnil, da je v ta namen ustanovil »sodišča s posebno pristojnostjo«, ki bodo sodila levičarskim zločincem, in da bodo za tiste, katerih krivda bo dokazana, izrekli smrtno kazen.

Ta tajna sodišča, katerih člane je imenoval predsednik, javnosti pa so ostali neznani, so izvajala hitra in drastična sojenja vzporedno z rednim pravosodnim sistemom države. Skupno je bilo usmrčenih 15 ljudi, in sicer manj kot mesec dni po njihovi zajetju.

Posebna sodišča so bila neposredno pod nadzorom obrambnega ministra, generala Óscarja Humberta Mejíe Víctoresa; sedež so imela v Nacionalni palači in so delovala vse do trenutka, ko je Mejía Víctores 8. avgusta 1983 sam izvedel državni udar in odstavil generala Ríosa Montta.

Opis Stavba ima simetrično zasnovo s središčnim delom, obdanim z dvema stranskima kriloma; vsako krilo obsega tri nadstropja in osrednje dvorišče. Čeprav je slog eklektičen, prevladujejo elementi neoplateresko. Arhitekturna zasnova črpa navdih iz palače Monterrey v Salamanci in glavnega pročelja ustanove Colegio Mayor de San Ildefonso na Univerzi v Alcalá de Henares – obe stavbi izvirata iz prve polovice 16. stoletja. Poseben pomen ima pet oken na pročelju: vsako ima na svojem okvirju črko, ki skupaj tvorijo ime Jorge Ubico.

Stavba, zgrajena iz betona in opeke ter obložena s kamnom zelenkastega odtenka, hrani stenske poslikave umetnika Alfreda Gálveza Suáreza, ki prikazujejo zgodovino države od kolonialnega obdobja do osamosvojitve.

Razprostira se na skupni površini 8890 m² in obsega 350 prostorov.Canal patrimonio: El Palacio Nacional de la Cultura, una Joya Arquitectónica de Guatemala en Pleno Centro del País. V sprejemni dvorani – ki je v drugem nadstropju in velja za enega najbolj impresivnih prostorov v stavbi – izstopata zvezdast vzorec, ki označuje državni »ničelni kilometer«, in dve toni težak kristalni lestenec (znan kot Rosa Náutica), s katerega visijo štiri pozlačene figure ptice kvecal. Mirovni sporazum, ki je končal gvatemalsko državljansko vojno, je bil podpisan na enem od dvorišč palače. 4. februarja 1976 je stavba prestala potres z magnitudo 7,5 (po Richterjevi lestvici), ki je opustošil velik del države.

Poleg tega vsak del kompleksa vključuje dva pravokotna bazena v slogu neo-mudéjar, okrašena s ploščicami in vodnimi curki. Kompleks obsega klet in teraso v četrti etaži. Ima štiri vogalne stolpe ter dva zatrepa, ki sta na sredini severne in južne fasade.

Simetrijsko os kompleksa določajo naslednji elementi: osrednji prehod, ki poteka skozi stavbo od severa proti jugu; stopnišča, ki v vsakem stranskem delu vodijo iz prve v drugo etažo; osrednje stopnišče, ki obiskovalce popelje iz druge v tretjo etažo.

Dvorišča obdajajo vrste bogato okrašenih lokov – nekateri vključujejo motive, navdihnjene z arhitekturo mesta La Antigua Gvatemala; to še posebej velja za prvo etažo, kjer so vidni pilastri z balustradami v slogu serliane. Hodniki v drugi etaži imajo loke, podobne tistim v prvi etaži. V tretji etaži streho podpirajo stebri, razporejeni v ponavljajočih se skupinah po dva in štiri; ti stebri stojijo na okrasnih podstavkih z reliefnimi motivi. Obe dvorišči krasita dva velika zaključna elementa: severni prikazuje relief grba mesta Santiago de Guatemala, južni pa grb Republike Gvatemale. Ob vencih dvorišč izstopajo okrasni elementi sferične oblike, glazirani v modri in rumeni barvi.

Narodna palača danes thumb|left|200px|Protesti 25. aprila

Kulturna palača je od poznih 90. let postala točka, kjer potekajo kulturne dejavnosti, parade ob dnevu neodvisnosti in protokolarne dejavnosti, kot je menjava vrtnice pri Spomeniku miru. 29. decembra 1996 je prišlo do podpisa mirovnih sporazumov med vlado Gvatemale in gvatemalsko nacionalno revolucionarno enoto, ki je končala državljansko vojno v državi. V palači in na njenem obrobju so potekale številne dejavnosti, kot so glasbeni koncerti, parade in majevski obredi, predsednik Gvatemale Álvaro Arzú pa je na nacionalni televiziji nagovoril državo, da bi potrdil podpis sporazumov. Edina vladna organa, ki delujeta, sta Sekretariat za družbeno komuniciranje predsedstva in Ministrstvo za kulturo in šport.

Aprila 2015 so se zaradi preiskav in kasnejšega odkritja primera korupcije pri carinskih goljufijah številni ljudje zbrali na Plaza de la Constitución in pri vhodu v Narodno palačo v znak protesta in zavračanja primera korupcije. Protesti so se v naslednjih mesecih nadaljevali tudi po podpredsednikovem odstopu in dosegli vrhunec 27. avgusta z nacionalno stavko, ki se je je po nekaterih podatkih udeležilo več kot sto tisoč ljudi. thumb|right|400px|Predsednik Arévalo v predsedniški pisarni Narodne palače

Po odstopu predsednika Otta Péreza Moline in izvedbi volitev septembra je večina protestov prenehala, vendar so se januarja 2016 protesti – z manjšim številom ljudi – vrnili na trg, da bi novi predsednik občutil pritisk državljanov.

Narodna palača, obnovljena kot predsedniški sedež Takrat izvoljeni predsednik Bernardo Arévalo je leta 2023 zagotovil, da namerava obnoviti status Narodne palače kot sedeža vlade in ponovno odpreti urada predsednika in podpredsednika. Ko je Arévalo leta 2024 prevzel predsedniški položaj, je zasedel zgodovinski predsedniški urad v Narodni palači.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Zgradbe in objekti v mestu Gvatemala Kategorija:Palače v Gvatemali Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1943