Morcín (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 10 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na Ribero de Arribo, na vzhodu na Mieres, na jugu na Rioso, na severozahodu na Santo Adriano in na jugozahodu na Quirós. Središče občine je v Santi Eulalii de Morcín.
Etimologija Nastalo je več podmen o izvoru krajevnega imena Morcín.
Nekateri strokovnjaki menijo, da ime izvira iz rimljanskega obdobja, iz poimenovanja Mortecinio, ki pomeni mrtva reka. Tako so imenovali Rimljani reko, ki gre skozi Santo Eulalio in je iz tega imena izoblikovalo sčasoma ime Morcín.
Drugi strokovnjaki pojasnjujejo izvor z latinsko besedno zvezo Muro Cintus (obzidan zid), ki sklicuje na gorovja, ki obdajajo občino.
Spet druga mnenja povezujejo ime Morcín z imenom gore Monsacro.
Zgodovina thumb|desno|Ruševina stolpa v Peñerudesu Na območju gorá so odkrili praorodja kot sekire, nože, kresilne kamne, kije, konice puščice ali izrezljane kosti. V 80. 20. stoletja so našli v reki Abrigo izrezljano podobo človeške glave iz kvarcita.
Pred rimljansko oblastjo so živeli Abiliki na ozemlju, ki so bili pleme keltskih Asturjev. V lokaciji vrha Picu Llera so odkrili gradišče kulture Castro. Po rimljanskem osvajanju se je začela močna romanizacija, ker so bili Rimljanom pomembni tukajšnji rudniki. Iz tega časa je veliko antičnih nagrobnih kamnov, vendar nekaj jih je izgubilo v zasebnih rokah.
Krščanstvo se je pojavilo v Morcínu verjetno že v 1. stoletju po našem štetju. Po legendah je apostol Jakob spreobrnil tukajšnje prebivalce h krščanski veri. Tudi veliko legend govori o oblasti Vizigotov ali vpadu Muslimanov, po katerih so Morcínčani rešili svetinje iz Toleda, ki so jih potem skrili na Monsacru.
Kralji Asturije so darovali ozemlje stolni cerkvi v Oviedu. Morcín je bil pod cerkveno oblastjo do 16. stoletja, ko je Filip II. Španski izlastil ta zemljišča, da bi dopolnjeval državne dohodke. 1577 si je Morcín pridobil samostojnost in mestne pravice. Središče občine je bilo najprej v Poli de Castandielo, od 1939 pa v Santi Eulalii. V teh časih so bile poti in ceste v Morcínu zelo pomembne, ker so poplavi velikokrat uničili mostove na rekah Olloniegón in Mieres, zato je bila edina ostala možnost za promet v Morcínu.
V španski vojni za neodvisnost je Morcín skoraj petsto ljudi dal asturijski vojski, da bi se borili proti francoskim zasednikom. Le 14 ljudi se je vrnilo nazaj iz vojne.
Na sredi 19. stoletja je vzcvetelo rudništvo in so odprli tovarno orožja Trubia, ki si je priskrbela surovino iz morcínskih rudnikov. Hkrati so se izoblikovala in ukrepila delavska gibanja v občini, ki se je potem udeležila oktobrske revolucije 1934 in je bila pod oblastjo republikancov v španski državljanski vojni.
Geografija thumb|desno|Monsacro (Monsacru) Občina se nahaja ob vznožju gore Monsacro (), ki je del gorovja Sierra del Aramo.
Čeprav površina občine ni velika, kljub temu je pokrajina geografsko zelo pestra. Sierra Aramo je jugozahodna meja občine, kjer je tudi najvišji vrh Gamonal (1710 m). Vrh Llosoriu (998 m) je meja Mieresa in Riose.
Tla je sestavljena predvsem iz apnenca. Regija je še vedno bogata s premogom, ki je najbolj kakovosten v vsej Asturiji. Razen tega se obilno najde baker, kobalt, žveplo in mangan, ampak teh mineralov še niso začeli izkopati.
Glavni reki občine sta Caudal in Riosa. Hkrati iz tega kraja izvirata reki Morcín in Piñera, ki imata več majhnih pritokov. Na koncu 60. 20. stoletja so začeli izoblikovati akumulacijsko jezer Alfilorios z zajezitvijo reke Barrea, ki zagotavlja preskrbo Ovieda in drugih asturijskih mest z vodo.
Podnebje je ugodno, ni skrajnosti v temperaturi in vremenu. Visoke gore prestrežejo vetre. V splošnem na višjih območjih sneži, medtem ko se v dolinah redko pojavi sneg, tudi je zelo redek močen mraz.
V Morcínu je veliko nasadov jablan (skoraj tako izgledajo kot gozdovi), čeprav se je zmanjšalo število jablan v zadnjih časih. Tudi je več kostanjskih gozdov. Značilna drevesa so še hrast, bukev, jesen, tisa, breza in vrba. Tudi so obsežne goščave bodik, brinov, praprotov ipd. Zasledimo še veliko vrst zdravilnih rastlin.
Značilne divjačine so divji prašič, volk, lisica, ženeta, kuna belica, jazbec, divja mačka, veverica, jelen ipd. Med pticami so najpogostejše fazan in golob. Divji zajci so danes že zelo redki.
Gospodarstvo V občini še deluje nekaj rudnikov, kjer so zaposleni delavci tudi iz sosednjih občin. 2006 so ustanovili podjetniški park Argame.
Zaradi planinske pokrajine je imela večjo vlogo živinoreja oziroma govedoreja. Nekoč je bila pomembna panoga ovčjereja in kozoreja, ki sta danes izgubili pomembnost. Svinjereja že od 2000 nenehno propada, zato vzgajajo prašiče zlasti za zasebno rabo. Občina je zavzeta za rejo asturskega prašiča, ki je avtohtonska asturijska vrsta, vendar je danes ogrožena. Tudi vzgajajo v občini tradicionalno vrsto asturijsko planinsko govedo.
Poljedelstvo osredotoči na pridelavo koruze, vendar je pomembna tudi pridelava fižola, zelenjav in sadežev (jabolko, črešnja, smokva in jagoda).
Vzdrževanje kmetijstva in živinoreje je težko in nezanesljivo zaradi pomanjkanja delovne sile.
Turizem ima izvrsten pomen v gospodarstvu. Gostinske objekte upravljajo večinoma družinska podjetja.
Kultura thumb|desno|Kapela Marije Magdalene na Monsacru thumb|desno|Kapela sv. Jakoba na Monsacru La Foz, ki je eno naselij občine Morcín, je bil deležen posebne nagrade za svoje zgledne trude, ki jih je naredil za ohranitev kulturne dediščine v skaldu s trajnostnim razvojem.
Kultura Morcína je izjemno bogata. Zasledimo veliko cerkev, palač, kapel in drugih stavb v občini. A ne samo v mestu in naseljih so veličastne stavbe, ampak tudi na gorah.
Stolp v Peñerudesu je verjetno iz obdobja Rimljanov, ki ga je dal dopolniti asturijski kralj Ordoñu I. Prvič je omenjen v listinah 1378.
Na Monsacru sta dve kapeli, ki sta bili zgrajeni v srednjem veku: kapela sv. Jakoba in kapela Marije Magdalene. Kapeli sta bili 1992 priznani kot del narodne zgodovinske kulturne dediščine. V času muslimskih osvajanj so veliko kristjanskih svetinj spravljali na varno na kraje v Kantabrijskem gorovju kot tudi v kapeli sv. Jakoba in Marije Magdalene.
V vaseh lahko zasledimo značilne stavbe ljudskega stavbarstva kot asturijske žitnice, ki se imenujejo v asturijskem jeziku horru. Čeprav se je veliko horrujev uničilo v Morcínu (več kot v drugih asturijskih občinah).
V Morcínu deluje veliko kulturnih društev, ki si prizadevajo ohraniti asturijske ljudske in narodne običaje ter organizirajo prireditve, na katerih npr. dodelijo nagrade sirarjem.
1992 so odprli Narodoslovni muzej mlekarstva v La Fozu.
Pobratena mesta Arroyo Naranjo Bir Enzaran (taborišče zahodnosaharskih beguncev v Alžiriji) Lécousse
Sklici
Kategorija:Občine v Asturiji