Puščava Ordos (poenostavljeno kitajsko: 鄂尔多斯沙漠, tradicionalno kitajsko: 鄂爾多斯沙漠, pinjin: È'ěrduōsī Shāmò) je puščavsko/stepsko območje na severozahodu Kitajske, ki ga upravlja prefektura mesta Ordos v avtonomni regiji Notranja Mongolija. Središče puščave je približno 39°S in 109°V. Ordos meri približno 90.650 km² in obsega dve podpuščavi: puščavo Kubuči, 7. največjo puščavo na Kitajskem na severu in puščavo Mu Us, 8. največjo puščavo na Kitajskem na jugu. Tla puščave Ordos, vkleščena med obdelovalno regijo Hetao na severu in planoto Loes na jugu, so večinoma mešanica suhe gline in peska, zato ni najbolj primerna za kmetijstvo.
Lega Puščavo Ordos na zahodu, severu in vzhodu skoraj v celoti obdaja velika pravokotna okljuka srednjega toka Rumene reke, znana kot Ordoška zanka. Severno in vzhodno od Rumene reke ločujeta Ordos od puščave Gobi gorovji Šejtenula in Jin, povezani z južnim koncem Velikega Kinganskega gorovja. Na jugu in vzhodu ločuje Ordos od rodovitnih puhličastih pokrajin Kitajski zid. Ordos pokriva južni del avtonomne kitajske regije Notranja Mongolija in dele provinc Ningšja, Šaanši, Šanši in Gansu. Najvišja točka je puščave je 2535 m visoki Šindžaošan.
Podnebje Podnebje je zmerno ostro celinsko. Povprečna temperatura v januarju je -10 °C, v juliju 23 °C, padavine se od severozahoda proti jugovzhodu gibljejo od 100 mm do 400 mm na leto. М. П. Петров. БСЭ3. Ордос. zvezek 18, str. 499. Večina vremenskih pojavov ima obliko neviht. V regiji je več slanih jezer. Zaradi uničenja vegetacije, ki sta ga povzročila človek in živina, nastajajo ob znatnih padavinah huudourniške grape.
Favna in flora Rastlinstvo je redko. Na severozahodu raste puščavsko rastlinje (ordoški pelin, sladka grašica, slanka in karagana), na jugovzhodu pa polpuščavsko rastlinje (rumena vrba, rakitovec, pelin in perjanica). V gorah, ki se začnejo na nadmorski višini 1600 metrov, rastejo gozdovi z bogato favno, zlasti pticami. Na slanih jezerih gnezdijo tudi redke vrste ptic, vključno s približno četrtino reliktne populacije galebov. Prisotnost velikih sesalcev trenutno ni jasna. V preteklosti so v puščavi vsekakor živele divje dvogrbe kamele, mongolski divji konji, mongolske gazele in snežni leopardi.
Zgodovina thumb|Bronast kip moža, Ordos, 3.–1. stoletje pr. n. št.; Britanski muzej
V poznem ledeniškem maksimumu je bilo to območje puščava. Med holocenskim klimatskim optimumom so monsunska deževja, ki so v moderni dobi dosegla kitajsko puhlično planoto, puščavo potisnila nazaj k Rumeni reki. Kasneje so prekomerna paša v različnih obdobjih in pomanjkanje padavin v modernem obdobju povzročili vrnitev v puščavske razmere.
Kitajski imeni Ordosa sta bili He-tau in kasneje He-nan, kar pomeni 'dežela južno od reke'.
Po eni od teorij velja Ordos za domovino prednikov Turkov. Na začetku 1. tisočletja našega štetja so to regijo naseljevali Šiungnuji, ki so se ukvarjali s konjerejo in se nenehno vojskovali s Kitajci. Eden od rezultatov teh vojn je bila gradnja Kitajskega zidu.
Med dungansko vstajo leta 1869 in po njej je bila regija skoraj popolnoma razseljena.
Gospodarstvo Alkalna tla omogočajo nomadsko vzrejo ovac in koz. Intenzivna paša koz je povzročila škodo na traviščih in posledično dezertifikacijo. Oaze omogočajo malo gospodarstvo, sicer pa so v puščavi velika nahajališča sode, ki se intenzivno izkopavajo.
Sklici
Vira
Sun Jimin, Ding Zhongli, Liu Tungsheng. "Desert distributions during the glacial maximum and climatic optimum: Example of China". Institute of Geology, Chinese Academy of Sciences
Kategorija:Puščave na Kitajskem