Rimsko gledališče v Méridi je rimsko gledališče v rimski koloniji Emerita Augusta – današnja Mérida v Španiji –, glavnem mestu rimske province Luzitanije. Njegovo gradnjo je spodbudil konzul Vipsanius Agrippa in je bilo zgrajeno v letih 16–15 pr. n. št. V antičnem Rimu so ga uporabljali za rimske gledališke predstave. Od leta 1933 gosti Mednarodni festival klasičnega gledališča v Méridi.

Gledališče je bilo večkrat prenovljeno, predvsem konec 1. stoletja ali v začetku 2. stoletja n. št. (morda v času vladavine cesarja Trajana), ko je bila postavljena sedanja fasada scaenae frons, in še eno v času Konstantina I. (med 330 in 340 n. št.), ki je uvedla nove dekorativno-arhitekturne elemente in prehod okoli spomenika. Po opustitvi gledališča v pozni antiki so ga počasi zasuli z zemljo, vidni so bili le zgornji sloji sedežev (summa cavea). V lokalnem izročilu se je kraj imenoval Sedem stolov, kjer je po izročilu več mavrskih kraljev sedelo, da bi odločali o usodi mesta.

Zgrajeno je bilo kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z amfiteatrom v Méridi. Danes sta oba del Arheološkega najdišča v Méridi, ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. Gledališče je ena najbolj znanih in obiskanih znamenitosti v Španiji, velja za špansko kulturno ikono in je bilo izbrano za enega od 12 zakladov Španije.

== Enklava

Gledališče je v arheološkem parku Mérida, enem največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji. Gledališče je stalo na robu rimskega mesta ob mestnem obzidju. Nekateri sedeži so bili vgrajeni v hrib, imenovan Cerro de San Albin.

Zgradba Zgrajeno je v skladu s pravili Vitruvijevih razprav, ustreza tipičnemu rimskemu modelu. Struktura kaže podobnosti z gledališči v Douggi (Tunizija), Orangeju (Francija), Pompejih (Italija) in Rimu.

Tribune in orkestra Polkrožna oblika tribun (cavea) je vključena v naklon hriba Cerro de San Albin. V svojem času je imela kapaciteto 6000 sedežev. Premer je približno 86 metrov. Tribune so razdeljene na tri območja: najbolj notranja ima cavea, (22 vrst), media cavea (5 vrst) in summa cavea, pri čemer je slednja danes močno dotrajana. Prve vrste ima cavea, kjer so sedeli bogatejši družbeni sloji, so razdeljene na pet radialnih sektorjev cunei, omejenih stopnic, vodoravno raven in praecinctio hodnika, ki jo ločuje od zgornjih tribun. Šest vrat na vrhu omogoča dostop do hodnika, ki ga pokriva polkrožna kupola, ki služi kot vhodna in izhodna vrata na obeh skrajnih straneh. Srednja in zgornja cavea imata po pet vrst sedežev in ju podpira kompleksen sistem lokov in banjastih obokov. Skupaj trinajst zunanjih vrat omogoča dostop in vhod v gledališče.

Orkestra je polkrožen prostor, tlakovan z belim in modrim marmorjem, namenjen zboru. Obdajajo ga trije častni nivoji za oblasti in so od tribun ločeni z marmornim parapetom, katerega fragmenti so ostali. Spredaj je nizek zid z izmeničnimi ravnimi in ukrivljenimi deli, ločen od odra.

Oder

Sprednji rob odrske proscenie je bil iz kamna, pravokotna ploščad pulpitum pa je bila prvotno prekrita z lesom. V tleh ima luknje, ki so v antiki služile za postavitev stebrov za kuliso in drugo infrastrukturo. Spodaj postavljen porticus post scaenam (frons frons) je najbolj spektakularna značilnost gledališča. Širok je 7,5 m, dolg 63 m in skupno visok 17,5 m. Sestavljen je iz podstavka iz tlakovanih rdečih marmornih kamnov, na katerem stojijo korintski stebri z modrimi žilami marmorja kot stebri z belimi podstavki in kapiteli. Ti stebri podpirajo ogredje z arhitravom in bogato okrašenimi frizi in venci. Velika marmorna stena obdaja zadnji del odrske scaenae frons. Dekor tega dela dopolnjujejo začasne skulpture med stebri, originali pa so shranjeni v bližnjem Narodnem muzeju rimske umetnosti. To so boginja Cerera, Pluton, Prozerpina in drugi liki s togami in oklepi, ki so bili interpretirani kot cesarski portreti. Vstop igralcev na oder omogočajo troja vrata: ena osrednja valva regia in dvoja stranska valva hospitalium. Ob straneh in zadaj je več enot, ki so jih uporabljali nastopajoči igralci in tehniki. Ni znano, kakšna je bila prvotna sprednja stran odra, saj je bila sedanja očitno zgrajena pod cesarjem Trajanom.

Peristil

Za odrom je vrt, obdan s stebri in štirikotnim portikom. Peristil je bil uporabljen kot rekreacijsko območje. Na dnu tega vrta, na osi z glavnimi vrati odra, je majhna soba, posvečena cesarskemu kultu, kar se odraža v najdbi kiparskega portreta cesarja Cezarja Avgusta, oblečenega kot pontiff maximus. V severnem kotu peristila, visoko nad vrtom, so latrine, na zahodu pa ostanki hiše, zgrajene po opustitvi gledališča. Ta rezidenca ima dvorišče, obdano s stebri in pilastri, ter več sob, nekatere z apsido, večina pa s freskami, ki prikazujejo človeške figure v naravni velikosti.

Izkopavanja in restavriranje

Do konca 19. stoletja so bili edini vidni ostanki gledališča tako imenovani 'Sedem stolov', ostanki vrhov tribun in oblikovan betonski podstavek, prekrit z granitnimi bloki, ki so sestavljali fasado stavbe. Izkopavanja gledališča so se začela leta 1910, pod vodstvom arheologa Joséja Ramóna Mélide. Omejeni viri in metodologija niso bili ugodna za napredek rekonstrukcije, kar je izkopavanja zavleklo do konca 20. stoletja, ko so izkopali večino stavbe, pri čemer so dokumentirali številne stebre, karnise, kipe in druge gradbene materiale, zlasti sprednji oder.

Izkopano gledališče je bilo prvič uporabljeno za uprizoritev predstave leta 1933.

V 1960-ih in 1970-ih je bil sprednji oder obnovljen pod vodstvom arhitekta in arheologa Joséja Menéndeza Pidala y Álvareza.

Današnja uporaba Poleg tega, da je najbolj obiskan spomenik v mestu, je od leta 1933 prizorišče Mednarodnega festivala klasičnega gledališča v Méridi. Ta festival klasičnega gledališča je najstarejši te vrste, ki se praznuje v Španiji.

Sklici

Zunanje povezave

The museum where the original statues are housed http://museoarteromano.mcu.es/index_en.html Reconstruction criteria of archaeologist José Menéndez Pidal y Álvarez http://institucional.us.es/revistas/arte/25/vol_II/art_15.pdf Mérida Classical Theatre Festival information in English http://marcaespana.es/en/educacion-cultura-sociedad/cine-artes-escenicas/destacados/73/merida-classical-theatre-festival Official website of the Mérida Classical Theatre Festival http://www.festivaldemerida.es/

Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji Kategorija:Mérida, Španija