Laguna de Bay (špansko za "Laguna/Jezero zaliva"; , ), alternativno zapisano kot Laguna de Bae, je največje jezero na Filipinih. Laguna de Bay ostaja eden najpomembnejših virov sladke vode na Filipinih, ki preživlja milijone prebivalcev z ribištvom, kmetijstvom in domačo uporabo. Je jugovzhodno od Metro Manile, med provincama Laguna na jugu in Rizal na severu. Sladkovodno jezero ima površino 911–949 km², povprečno globino približno 2,8 metra in nadmorsko višino približno en meter. Oblikovano je kot vranja noga, z dvema polotokoma, ki štrlita iz severne obale in zapolnjujeta veliko vulkansko kaldero Laguna. Sredi jezera je velik otok Talim.
Jezero je eden glavnih virov sladkovodnih rib v državi. Njegova voda se preko reke Pasig izliva v Manilski zaliv. Okoljska vprašanja, kot so težave s kakovostjo vode, ki jih povzročata pritisk prebivalstva in industrializacija, invazivne vrste in prekomerni ribolov, so zaskrbljujoča za jezero in škodujejo njegovemu gospodarskemu pomenu za državo. Z naraščanjem prebivalstva v zalivu se pričakuje, da bo jezero kot vir sladke vode vse bolj na udaru. Tako kakovost vode neposredno vpliva na človeško populacijo
Etimologija
Laguna de Bay pomeni »Laguna [mesta] Bay« za objezersko mesto Bay (izgovarja se Bä'ï), nekdanjo glavno mesto province Laguna. Alternativni črkovanja imena mesta vključujejo »Bae« ali »Ba-i«, v zgodnjih kolonialnih časih pa »Bayi« ali »Vahi«. Domneva se, da ime mesta izvira iz tagaloške besede za »naselje« (bahajan) in je povezano z besedami za »hiša« (bahaj), »obala« (bajbajin) in »meja« (bajbaj) med drugimi. Uvedba angleškega jezika med ameriško upravo na Filipinih je povzročila zmedo, saj je bila angleška beseda »bay«, ki se nanaša na drugo vodno telo, pomotoma uporabljena kot nadomestilo za ime mesta, kar je privedlo do napačne izgovorjave. Vendar se je beseda »zaliv« v Laguna de Bay vedno nanašala na mesto.
Španska beseda laguna se ne nanaša le na lagune, temveč tudi na sladkovodna jezera, poleg lago."Laguna". Spanish Dict. Retrieved on October 18, 2012. Zaradi tega bi bilo alternativno ime jezera, »Laguna Lake«, tavtološko. Vendar se »Laguna« v »Laguna Lake« nanaša na provinco Laguna, provinco na južni obali jezera, in ne na samo jezero. Provinca je bila sama poimenovana po jezeru in se je prvotno imenovala La Laguna do začetka 20. stoletja.U.S. Bureau of Census (1905). "Census of the Philippine Islands, 1903, Vol. II". Government Printing Office, Washington.
V predhispanski dobi je bilo jezero znano kot Puliran Kasumuran (bakreni napis Laguna, ok. 900 n. št.) in kasneje Pulilan (Vocabulario de la lengua tagala, 1613. Pila, Laguna).
Trenutno se jezero pogosto napačno imenuje »Laguna Bay«, tudi na vladnih spletnih straneh, ali »Laguna Lake«, ki ga uporablja Uprava za razvoj jezera Laguna.
Geografija Laguna de Bay je veliko plitvo sladkovodno telo v osrčju otoka Luzon s skupno površino približno 911 km² in obalo dolgo 220 km. Velja za tretje največje celinsko vodno telo v jugovzhodni Aziji, takoj za Tonlé Sapom v Kambodži in jezerom Toba na Sumatri v Indoneziji. Laguna de Bay meji na provinco Laguna na vzhodu, zahodu in jugozahodu, provinco Rizal na severu in severovzhodu ter metropolitansko Manilo na severozahodu. Jezero ima povprečno globino 2,8 metra, odvečna voda pa se odvaja skozi reko Pasig.Gonzales, E. (1987). "A socio economics geography (1961–85) of the Laguna lake resources and its implications to aquatic resources management and development of the Philippine islands" Dissertation. Cambridge University, England, United KingdomGuerrero, R. & Calpe, A. T. (1998). "Water resources management : A global priority". National Academy of Science and Technology, Manila, Philippines
Srednji del Lagune de Bay med goro Sembrano in otokom Talim je kaldera Lagune, za katero velja, da je nastala zaradi dveh večjih vulkanskih izbruhov pred približno 1 milijonom in 27.000–29.000 leti. Ostanke vulkanske zgodovine kažejo prisotnost vrste maarov okoli jezera Tadlac in hriba Majondon v Los Baños, Laguna,Santos-Borja, Adelina C. (2008). "Multi-Stakeholders' Efforts for the Sustainable Management of Tadlac Lake, The Philippines" . Research Center for Sustainability and Environment, Shiga University. še enega maara na južnem koncu otoka Talim in solfataričnega polja v Jala Jala.
Otoki Med znane jezerske otoke spadajo Talim, največji in najbolj naseljen otok na jezeru;U.S. Army corps of Engineers (1954). "Manila (topographical map)". University of Texas in Austin Library. Retrieved on 2014-08-03. otok Calamba, ki ga v celoti zaseda letovišče Wonder Island v Calambi, Laguna; Cielito Lindo, zasebni otok ob obali celinske Cardone, Rizal; otok Malahi, ki je bil nekoč lokacija vojaškega rezervata otoka Maligi, blizu južne konice Talima; bližnja otoka Bonga in Pihan, prav tako v Cardoni; in otok Bay ob obali Baya, Laguna, ki je tesno povezan s predkolonialnimi miti o krokodilskem božanstvu tega mesta.
Pritoki
Jezero napaja 45.000 km2 porečij in njegovih 21 glavnih pritokov. Med njimi so reka Pagsanjan, ki je vir 35 % vode v jezeru, reka Santa Cruz, ki je vir 15 % vode v jezeru, reka Marikina (skozi poplavni kanal Manggahan), reka Mangangate, reka Tunasan, reka San Pedro, reka Cabujao, reka San Cristobal, reka San Juan, reke Baj, Calo in Maitem v zalivu, reke Molawin, Dampalit in Pele v Los Bañosu, reka Pangil, reka Tanaj, reka Morong, reka Siniloan in reka Sapang Baho.LLDA 1995, p. 4.
Jezero se v glavnem odvaja skozi reko Pasig, ki je tehnično gledano plimski estuarij in ne enosmerna "reka".
Uporaba
Jezero je večnamenski vir,LLDA 1995, pp. 4–6. ki se uporablja med drugim za ribištvo, promet, namakanje kmetijskih zemljišč, proizvodnjo energije in kot rezervoar za regionalno obvladovanje poplav.
Jezero se že od španske kolonialne dobe uporablja kot navigacijska pot za potniške ladje. Uporablja se tudi kot vir vode za projekt črpalne hidroelektrarne Kalajaan v Kalajaanu v Laguni. Druge uporabe vključujejo ribištvo, akvakulturo, rekreacijo, prehransko podporo za rastočo industrijo rac, namakanje in "virtualno" cisterno za gospodinjske, kmetijske in industrijske odpadne vode.
15. decembra 2023 je Marcos ml. ob pomoči predsednika in izvršnega direktorja Maynilada Ramonsita Fernandeza, administratorja MWSS, Leonorja Cleofasa in Manuela Pangilinana odprl čistilno napravo Poblacion podjetja Maynilad Water Services, vredno 11 milijard pesov, v mestu Muntinlupa. Delovanje in vzdrževanje čistilne naprave za pitno vodo v jezeru Laguna je podjetje Maynilad Water Services dodelilo podjetju Acciona, izvršnemu direktorju Joséju Díaz-Caneji in podjetju D.M Consulting Inc.-DMCI Holdings, Inc. Na dan bo predelala 150 milijonov litrov pitne vode iz Lagune de Bay.
Okoljska vprašanja Zaradi pomena, ki ga ima jezero Laguna de Bay pri razvoju regije, se za razliko od drugih jezer v državi kakovost vode in splošno stanje skrbno spremljata.Department of Environment and Natural Resources, 1996 Na ta pomemben vodni vir so močno vplivali razvojni pritiski, kot so rast prebivalstva, hitra industrializacija in dodelitev virov.Batu, M. (1996) Factors affecting productivity of selected inland bodies of water in the Philippines: The case of the Laguna Lake 1986 to 1996. Undergraduate thesis. San Beda College, Manila.
Invazivne vrste Iz Lagune de Bay je znanih vsaj 18 vrst rib; nobena ni strogo endemična za jezero, 3 pa so endemične za Filipine: Gobiopterus lacustris, Leiopotherapon plumbeus in Zenarchopterus philippinus. Akvakultura je v Laguni de Bay zelo razširjena, vendar pogosto vključuje tujerodne vrste.Santos-Borja, A., and D.N. Nepomuceno (2005). Laguna de Bay, Experiences and lessons learned brief , pp. in: 225–258 in: Lake Basin Management Initiative. Retrieved 13 November 2012 Nekatere od teh, kot so Pterygoplichthys, Chitala ornata, tajski som (Clarias batrachus) in tilapija Sarotherodon melanotheron, so pobegnile in postale invazivne vrste, ki predstavljajo grožnjo avtohtonim ribam.
Onesnaženje
Vladni podatki kažejo, da približno 60 % od ocenjenih 8,4 milijona ljudi, ki prebivajo v regiji Laguna de Bay, svoje trdne in tekoče odpadke posredno odvaja v jezero prek njegovih pritokov. Velik odstotek teh odpadkov je predvsem kmetijskih, preostali pa gospodinjskih ali industrijskih.Department of Environment and Natural Resources, 1997 Po podatkih DENR (1997) gospodinjski in industrijski odpadki prispevajo skoraj enako, vsak po 30 %. Medtem kmetijski odpadki predstavljajo preostalih 40 %. V nedavnem modelu občutljivosti obremenitve z odpadki, ki ga je izvedel oddelek za integrirano upravljanje vodnih virov (IWRM) pri Upravi za razvoj jezera Laguna (LLDA), je bilo ugotovljeno, da 70 % obremenitev z biokemijsko potrebo po kisiku (BPK) izvira iz gospodinjstev, 19 % iz industrije in 11 % iz odtekanja ali erozije tal (LLDA, 2005).
Kar zadeva industrijo in tovarne, jih je približno 1481 in pričakuje se povečanje. Od tega jih ima približno 695 čistilne naprave. Kljub temu jezero absorbira ogromne količine onesnaženja iz teh industrij v obliki izpustov industrijske hladilne vode, strupenih razlitij iz barž in transportnih operacij ter nevarnih kemikalij, kot so svinec, živo srebro, aluminij in cianid.Sly, 1984 Na podlagi navedene številke je 65 % razvrščenih kot "onesnažujoče" industrije.
Pospešena modernizacija kmetijstva v celotni regiji je terjala svoj davek na jezeru. To je utrlo pot množični in intenzivnejši uporabi kemičnih gnojil in pesticidov, katerih ostanki so sčasoma našli pot v jezersko kotlino. Te kemikalije povzročajo hitro rast alg na območju, kar zmanjšuje raven kisika v vodi. Zato se kisik, ki je na voljo v jezeru, porablja, s čimer se izčrpava razpoložljivi kisik za ribe, kar povzroča množične pogine rib.Solidarity for People's Power (1992) Laguna de bay: Racing against time. Pamphlet article. Los Baños, Laguna, Philippines. Študija iz leta 2012 je pokazala, da je prekomerna uporaba pesticidov v veliki meri posledica prekomerne uporabe pesticidov v bližini vodnih poti.
Kar zadeva gospodinjske odpadke, se približno 10 % od 4100 metričnih ton odpadkov, ki jih ustvarijo prebivalci Metro Manile, odvrže v jezero, kar povzroča zamuljevanje jezera. Kot poroča zdaj že zaprti Metropolitanski vodovodni in kanalizacijski sistem Manile (MWSS), ima le 15 % prebivalcev na tem območju učinkovit sistem za odstranjevanje odpadkov. Poleg tega približno 85 % družin, ki živijo ob obali, nima stranišč in/ali greznic.
Leta 2018 so raziskovalci s Politehnične univerze na Filipinih izvedli raziskavo o mikroplastiki in ugotovili, da je zaliv Laguna de Bay močno onesnažen z mikroplastiko. Študija je zajela tri (3) barangaje, in sicer Napindan, San Isidro in Sampiruhan. Med barangaji ima Sampiruhan v Calambi, Laguna največ mikroplastike, z mediano 15, ki sega od 11 do 24 mikroplastike na 1000 litrov jezerske vode.Deocaris, C.C., Fernandez, M.C., Lee, A.R., Miao, S.L.A., and Padolina, J.B.P.(2023). Identification and Characterization of Microplastics on the Surface Water in Laguna de Bay, Philippines. Nature Environment and Pollution Technology. Volume 22, Issue 2, Pages: 1073-1080. Retrieved from: https://neptjournal.com/upload-images/(55)D-1429.pdf Podatki opravljene raziskave so dostopni v Mendeley Data.Deocaris, Chester; Fernandez, Martin; Lee, Angelika; Miao, Sermel Louie; Padolina, Jan Bernel (2022), "Survey of Microplastics in Laguna de Bay 2018", Mendeley Data, V1, doi: 10.17632/bxd3k2yntp.1
Prelov 29. januarja 2008 je Mamamayan Para sa Pagpapanatili ng Pagpapaunlad ng Lawa ng Laguna (Mapagpala) obtožil Laguna Lake Development Authority (LLDA) poslabšanja stanja Laguna de Bay zaradi razmnoževanja ribjih boksov nad dovoljeno mejo.
Infrastruktura Poplavni kanal Manggahan