Zu jong djao je bil davčni sistem kitajske dinastije Tang, uveden med vladavino cesarja Gaozuja (vladal 618-626) leta 624 in odpravljen leta 780. Sestavljen je bil iz davka v žitu (租, zu), delu (庸, jong) in tkanini (調,djao). Plačevali so ga telesno sposobni moški v fiksnem znesku, ne glede na njihovo premoženje ali dohodek. Davek je bil torej v bistvu različica glavarine.
Po zgledu na dinastijo Tang sta podoben davčni sistem uvedli tudi Japonska v obdobju Asuka in Koreja.
Zgodovina Davek zu jong djao je bil povezan s politiko izenačevanja lastništva zemlje v sistemu enakih polj in je učinkovito deloval, dokler je obstajal dovolj velik razred malih kmetov, ki so obdelovali svoja 'enaka polja'. Sistem enakih polj je ustvaril tudi razred kmetov, ki so obdelovali državno zemljo. Vsak odrasel moški, ki je obdeloval svojo parcelo, je bil registriran kot davčni zavezanec in je državi plačeval fiksno količino žita, blaga in dela.
Davek je bil naslednik davčnega sistema dinastije Sui, ki je prav tako predpostavljal, da imajo vsi lastniki enako veliko zemlje. V dinastiji Sui se je davek plačeval v žitu (3 ši ali približno 178 litrov na družino), v blagu (20 čevljev svilene ali lanene tkanine plus trije liangi, tj. približno 120 g svilene ali konopljine preje) in v delu (dvajset dni dela odraslega moškega) letno. Moški, mlajši od 17 let in starejši od 59 let, ženske, uradniki, aristokrati in ugledne osebe so bili oproščeni dela.Wright, Arthur F. The Sui dynasty (581-617). V: Twitchett, Denis. The Cambridge History of China: Volume 3. Sui and T'ang China, 589-906 AD, Part 1. 1. Cambridge: Cambridge University Press, 1979. ISBN 978-0-521-21446-9. str. 93–94.
Davek zu jong djao, uveden leta 624, je določal, da mora odrasel moški, ki je teoretično obdeloval svojo zemljo,Von Glahn, Richard. The Economic History of China: From Antiquity to the Nineteenth Century. 1. izdaja. Cambridge: Cambridge University Press, 2016. ISBN 1107615704, ISBN 9781107615700. str. 186. plačati:
2 tana (119 litrov) prosa, ki se je pridelovalo na severu, ali 3 tane riža, ki se je prideloval na jugu.Theobald, Ulrich. Chinaknowledge – a universal guide for China studies [online]. 2000. 2 čanga (6,22 metra) svilene tkanine. Če je bila svila nadomeščena s konopljo ali ramijo, je bil davek za petino višji, torej 2,4 čanga (7,46 metra). Poleg tega je plačal tri liange svilene ali konopljene preje, odvisno od regije. Služiti 20 dni kot vladni suženj.
Količina zbranega žita je ustrezala približno 2 do 3 % pridelka.Benn, Charles D. Daily Life in Traditional China: The Tang Dynasty. Westport, CT: Greenwood Publishing Group, 2002. str. 3. Aristokrati, uradniki 5. ranga in višji ter imetniki odlikovanj in častnih nazivov so bili oproščeni dela. Delo se je pogosto nadomestilo s plačilom v tkanini, in sicer s tremi desetinami čanga (približno 93 cm) svilene tkanine ali s petino večjo količino konopljene. Na jugu je bila dajatev v tkanini lahko plačana z žitom. Če je vlada zahtevala več kot dvajset dni dela letno, je bil davkoplačevalec za dodatnih petnajst dni dela oproščen davka v tkanini, za naslednjih petnajst dni pa še davka v žitu. To pomeni, da je zakon dovoljeval največ 50 dni dela letno. Po zakonih Tanga so davek plačevali moškim med 21. in 59. letom starosti. Ženske so bile vključene med davkoplačevalce le, če v obdavčenem gospodinjstvu ni bilo moškega.
Davek v tkanini so oblasti pobirale v osmem mesecu leta, žito pa, odvisno od žetve, praviloma v enajstem mesecu. Davek zu jong djao ni bil edini davek v dinastiji Tang. Poleg njega je prebivalstvo plačevalo tudi davek na gospodinjstvo (戶稅, hu šui) v denarju in davek na zemljišče (地稅, ti šui) v žitu. Glavni vir državnih prihodkov je bil davek zu jong djao. Po podatkih v enciklopediji Tongtjan, sestavljeni okoli leta 770 in dokončani do leta 801, je v obdobju od leta 742 do 756 davek prinesel tri četrtine državnih prihodkov. Enciklopedija navaja, da je 8,2 milijona davkoplačevalcev v tem času plačalo 12,6 milijona ton žita, 7,4 milijona šanov svilene tkanine (92 milijonov metrov), 18,5 milijona thunov (4.140 ton) preje in 16,05 milijona tuanov (249,6 milijona metrov) drugih tkanin. 8,9 milijona gospodinjstev je kot davek na gospodinjstvo plačalo tudi 22,2 milijona kordov (kuanov) bakra in kot davek na zemljišče 12,46 milijona ton žita.
Pobiranje davka zu jong djao je predpostavljalo, da ima vsak davkoplačevalec dohodek s svojega polja. Od druge polovice 7. stoletja, v času vladavine cesarja Gaozonga in cesarice Vu, se je začel trend koncentriranja lastništva zemlje, saj so veliki posestniki začeli prevzemati zemljo, ki so jo obdelovali neodvisni kmetje. Kmetje brez zemlje so posledično izgubili sposobnost plačevanja davka. Z leti so se težave s kmeti brez zemlje le še povečevale. Slednji so tavali po državi v iskanju preživetja in niso bili vpisani v davčne registre. Vlada je izgubila nadzor nad njimi. Po An Lušanovem uporu in z njim povezani neorganizaciji državne uprave je davek zu jong djao izgubil svoj pomen, saj je med uporom umrlo veliko ljudi, velik del Kitajske pa so postal neodvisen od centralne oblasti. Število registriranih davkoplačevalcev se je znatno zmanjšalo in s sistemom zu jong djao ni bilo mogoče zbrati zadostnih količin žita, tkanin in denarja.
Leta 780 je bil na predlog kanclerja Jang Jena davek zu jong djao odpravljen in nadomeščen s sistemom dvojnega obdavčenja.
Japonska in Koreja Na Japonskem sta leta 645 princ Naka no Oe (kasnejši cesar Tendži) in Nakatomi no Kamatari strmoglavila dinastijo Soga in začela reformirati japonsko državo in družbo. Reforme Taika, napovedane leta 646, so vključevale reorganizacijo lastništva zemljišč po vzoru na sistem enakih polj v dinastiji Tang in uvedbo davkov po vzoru na davek zu jong djao.
Davčni sistem po zgledu na dinastijo Tang je uvedla tudi korejska država Silla.
Opombe pi (匹) je meril 4 čange, to je 12,44 metra. čun (屯) je tehtal 6 ljangov, to je 223,806 gramov. tuan (端) je meril 5 čangov, to je 15,55 metra.
Sklici
Kategorija:Davki Kategorija:Zgodovina Kitajske Kategorija:Zgodovina Japonske Kategorija:Zgodovina Koreje Kategorija:Zgodovina Vietnama Kategorija:Dinastija Tang