Gora Hamiguitan je gora v provinci Davao Oriental na Filipinih. Visoka je 1620 metrov. Je v najvzhodnejšem obalnem gorovju ob Tihem oceanu, enem najbolj oddaljenih predelov Filipinov. Območje gorovja, v katerem leži Hamiguitan, si delijo glavno mesto province, Mati City, ter občini San Isidro in guverner Generoso. Gora Hamiguitan je v provinci Davao Oriental na jugovzhodnem delu otoka Mindanao na Filipinih. Zavzema območje znotraj političnih meja Mati, San Isidro in guvernerstva Generosa.

Gorovje, ki obdaja goro Hamiguitan, tvori povodje med Davaoskim zalivom in Filipinskim morjem. Največje reke, ki izvirajo v gorah, so reka Bitaogan, reka Maua, reka Dumagooc in reka Tibanban. Reka Dumagooc ima pretok do 30 kubičnih metrov na sekundo, manjši potoki pa poleti presahnejo.

Gora in njena okolica imata eno najbolj raznolikih populacij divjih živali v državi. Med divjimi živalmi, ki jih najdemo na tem območju, so filipinski orel (Pithecophaga jefferyi) in več vrst nepenthes. Nekatere slednje, kot sta Nepenthes peltata in Nepenthes micramphora, so endemične za to območje.

Rezervat za divje živali Mount Hamiguitan Leta 2004 je bila gora Hamiguitan razglašena za rezervat za prostoživeče živali z zakonom o gori Hamiguitan, ki ga je sprejela predsednica Gloria Macapagal-Arroyo na pobudo senatorja Lorena Legarde.

Junija 2014 je bilo rezervat za prostoživeče živali v gorovju Hamiguitan dodan na seznam svetovne dediščine UNESCO. Pred tem je bilo območje že razglašeno za dediščinski park ASEAN.

Gora ima zaščiteno gozdno območje približno 2000 hektarjev. Ta gozd je znan po svojem edinstvenem predelu pritlikavega gozda stoletnih dreves v ultramafičnih tleh, s številnimi ogroženimi, endemičnimi in redkimi vrstami rastlinstva in živalstva.

To območje obsega pet različnih vegetacijskih con. Upravljani agroekosistem je na nadmorski višini od 75 do 420 metrov. Dipterokarpične rastline pokrivajo vegetacijski pas od 420 do 920 metrov. Nizkoalpska flora zaseda višinski pas od 920 do 1160 metrov. Tipična mahovita pokrajina je od 1160 do 1350 metrov, edinstveni pritlikavi gozd pa pokriva višinski pas od 1160 do 1200 metrov. Številne od teh alpskih rastlin na gori Hamiguitan so endemične ali redke. Pritlikavi drevesni gozd pokriva površino 225 hektarjev in ga sestavljata dve prevladujoči in endemični drevesni vrsti, Leptospermum flavescens in Wendlandia nervosa. Pritlikava drevesa dosežejo višino 1,4 metra in premer debla 8 cm.

Gorovje Hamiguitan s površino 6834 hektarjev je bilo leta 2003 razglašeno za narodni park in naravni rezervat za divje živali. Leta 2014 je bil park vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO, s čimer je postal prvi na Mindanau in šesti na Filipinih.

Gora Hamiguitan je del vzhodnega koridorja biotske raznovrstnosti Mindanaa. Ohranjanje gorovja je večsektorski projekt, v katerega so vključeni pokrajinska vlada Davao Oriental, Ministrstvo za okolje in naravne vire, lokalne skupnosti in domorodna ljudstva.

Rastlinstvo in živalstvo Rastline Popis rastlinskih vrst na gori in v njeni okolici je pokazal, da ima gorski gozd največje vrstno bogastvo rastlin s 462 vrstami, sledijo mu dipterokarpni gozd s 338 vrstami, mahovni gozd z 246 vrstami in agrosistem z 246 vrstami. Na gori raste tudi 45 vrst orhidej, od katerih jih je 23 endemičnih za Filipine. Nekatere rastline, ki jih pogosto najdemo na gori Hamiguitan, so naslednje:

Leptospermum flavescens Wendlandia nervosa Tristaniopsis micrantha Dacrydium elatum Calophyllum blancoi Symplocos polyandra Almaciga (Agathis philippinensis) Elaeocarpus verticillatus Patersonia lowii Astronia lagunensis Nepenthes alata (sensu lato) Nepenthes hamiguitanensisGronemeyer, T., A. Wistuba, V. Heinrich, S. McPherson, F. Mey & A. Amoroso 2010. Nepenthes hamiguitanensis (Nepenthaceae), a new pitcher plant species from Mindanao Island, Philippines. In: S.R. McPherson Carnivorous Plants and their Habitats. Redfern Natural History Productions Ltd., Poole. pp. 1296–1305. Nepenthes justinae Nepenthes micramphora Nepenthes peltata Schizaea inopinata Schizaea malaccana Paphiopedilum ciliolare Dipodium paludosum Epigeneium sp. Dendrochilum longilabre Dendrochilum tenellum Dendrochilum sp. (neznana vrsta) Macodes petola Coelogyne chloroptera Bulbophyllum sp. Appendicula sp. Gleichennia hirta Drimys piperita Hydnophyton sp. Dilochia deleoniae Lindsaea hamiguitanensis Ceratostylis latipetala Bulbophyllum colubrimodum

Živali thumb|150px|left|filipinski nartničar Na rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) je uvrščenih vsaj 11 ogroženih vrst vretenčarjev. Od 53 različnih vrst ptic jih je deset endemičnih za Mindanao, dvajset pa za Filipine, mnoge od njih pa so razvrščene kot ogrožene. Filipinski svet za kmetijstvo, gozdarstvo ter naravne vire in razvoj (PCARRD) je poročal, da na gori živi pet ogroženih vrst, 27 redkih vrst, 44 endemičnih vrst in 59 gospodarsko pomembnih vrst. Na tem območju lahko najdemo naslednje vrste:

filipinski orel (Pithecophaga jeffreyi) orjaška zlatoglava leteča lisica (Acerodon jubatus) netopir Hipposideros obscurus filipinski nartničar (Tarsius syrichta) Filipinski bradavičasti prašič (Sus philippensis) filipinski jelen (Cervus mariannus) netopir Haplonycteris fischeri malajski musang (Paradoxurus hermaphroditus) Phapitreron cinereiceps visajanski kljunorožec (Penelopides panini) Aethopyga primigenius' mindanaoška ​​uharica (Mimizuku gurneyi) Batomys hamiguitan'' (rumeno-rjava kosmatorepa vrsta podgane, endemična za to območje)

Sklici

Zunanje povezave

Mount Hamiguitan Range Wildlife Sanctuary bei der UNESCO BirdLifeSite: Mount Hamiguitan (Tumadgo peak)

Kategorija:Zavarovana območja Filipinov Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih Kategorija:Gore na Filipinih Kategorija:Ognjeniki na Filipinih Kategorija:Stratovulkani Kategorija:Mindanao