Jurij Erazem baron Črnomaljski (nemško: Georg Erasmus Freiherr von Tschernembl) (* 26. januar 1567 v Schwertbergu, Zgornja Avstrija ; † 18. november 1626 v Ženevi, Švica ) je bil kalvinist in predstavnik stanov v Zgornji Avstriji, po rodu Kranjski plemič.
Življenje Jurij Erazem je bil sin Janeza Črnomaljskega († 1595). Skupaj z bratom Janezom Krištofom se je novembra 1582 vpisal na Altdorfsko akademijo. Brata sta s Pavlom Melissusom leta 1584 odpotovala v Pariz in leta 1585 v Anglijo. Črnomaljski je nadaljeval študij v kalvinistični Ženevi (1586), Strasbourgu (1587), na italijanski univerzi v Bologni in Sieni (1588) ter končno v Speyerju (1591). 13. oktobra 1599 se je poročil z Elise Preuner (Breuner). Od leta 1599 do 1603 je bil član zgornjeavstrijskih stanov.
Kot kalvinist je bil Črnomaljski nasprotnik Habsburške hiše in si je prizadeval za združitev protestantov v habsburških deželah in Nemčiji. V bratskih sporih znotraj Habsburške hiše podpiral nadvojvodo Matijo v njegovem sporu s cesarjem Rudolfom II.
12. avgusta 1606 je na pogajanjih na Dunaju zastopal stanove Zgornje Avstrije. Še posebej leta 1608 se je pogajal s predstavniki stanov na Češkem, Moravskem ( Karl von Žerotín ) in Ogrskem. Potem ko je Rudolf II. abdiciral svojo oblast v Avstriji in Ogrskem, so stanovi od kralja Matije zahtevali koncesije ("Hornsko gibanje" – Hornska liga). Ta pogajanja so se vlekla, a so z "Resolucijo o kapitalizaciji" 19. marca 1609 stanovi dosegli versko svobodo.
Sredi leta 1617 je Črnomaljski drugič prevzel funkcijo stanovskega predstavnika. Kmalu po praški defenestraciji so češki uporniki iskali stik z Zgornjo Avstrijo in 8. julija 1618 napisali pismo obema stanovskima predstavnikoma, v katerem so zaprosili za medsebojno pomoč. Črnomaljski je nato napisal več razprav, v katerih je cesarja Matijo pozval, naj češkega upora ne zatre z orožjem, temveč naj ga reši sporazumno.
Ko je Matija leta 1619 umrl, ga je nasledil Ferdinand II ., odločen, da bo protireformacijo uveljavil z vsemi potrebnimi sredstvi. Črnomaljski je vodil stanove v Zgornji Avstriji, ki so zavrnili poklon, in 16. avgusta 1619 sklenil zavezništvo z uporniškimi češkimi stanovi. Ko je Tilly poleti 1620 s svojo vojsko napadel Zgornjo Avstrijo, sta Črnomaljski in njegovi privrženci pobegnila k češkim četam v Eggenburgu v Spodnji Avstriji, od tam pa v Prago, kjer je na zahtevo čeških deželnih častnikov postal predsednik vojnega sveta. Po porazu čeških stanov v bitki na Beli gori 8. novembra 1620 je odšel v izgnanstvo prek Zgornjega Pfalza, Württemberga in Heidelberga v Ženevo, kjer je umrl v revščini.
Spomin V župnijski cerkvi v Schwertbergu je poleg domnevnega epitafa za Jurija Erazma Črnomaljskega v prezbiteriju tudi epitaf za njegovo taščo Evo Črnomaljsko v pritličju stolpa in epitaf za njegovega služabnika Krištofa Wüllheusla na severni zunanji steni.
Publikacije
De resistentia subditorum adversus principem legitima. Neobjavljeni rokopis, 1600 (HHStA Dunaj, Hs. Bl. 381, fol. 442-469v). Politična zgodovina Transilvanije med letoma 1520 in 1614. Tečaj s Transilvanijo, zlasti od časa kralja Ivana Zapoljskega do sem, 1614, rokopis iz zapuščine, objavljen leta 1934 pri Kunu von Klebelsbergu in Imreju Likinichu v letopisu Dunajskega madžarskega zgodovinskega inštituta, str. 133 in naprej. Consultationes Oder Vnderschidliche Rathschläg, Der maisten vnd wichtigisten sachen, welche von Anfang der Böhmischen, vnd andern folgen Auffsteud vorgangen, vnnd zu Werk gericht worden, oder werden sollen. 1624 (Bavarska državna knjižnica, Sign. 4 Diss. 2685, digitale-sammlungen.de ).
Literatura
Jodocus Stülz: Zur Charakteristik des Freiherrn Georg Erasmus von Tschernembl und zur Geschichte Österreichs in den Jahren 1608–1610. In: Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen. Band 9, Wien 1853 (bsb-muenchen.de). Helmuth Feigl: Beiträge zur Biographie des Freiherrn Georg Erasmus von Tschernembl. Dissertation der Universität Wien, 1949. Hans Sturmberger: Georg Erasmus Tschernembl. Religion, Libertät und Widerstand. Ein Beitrag zur Geschichte der Gegenreformation und des Landes ob der Enns. Böhlau, Graz/Köln 1953, DNB 454955340. Georg Scheibelreiter, Rudolf Leeb, Peter G. Tropper, Maximilian Liebmann: Geschichte des Christentums in Österreich. Von der Antike bis zur Gegenwart. Ueberreuter, Wien 2003, ISBN 3-8000-3914-1. Karl-Reinhart Trauner: Beginn einer neuzeitlichen politischen Philosophie in Österreich – Georg Erasmus von Tschernembl. In: Brennpunkte militärischer und politischer Ethik (= Schriftenreihe der Landesverteidigungsakademie. Band 4). Wien 2007, S. 228–238 (academia.edu). Lieselotte von Eltz: Georg Erasmus Frh. v. Tschernembl. In: Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon (BBKL). Band 26, Bautz, Nordhausen 2006, ISBN 3-88309-354-8, Sp. 1496–1500. Peter Thaler: "Conservative Revolutionary: Georg Erasmus von Tschernembl and the Ideology of Resistance in Early Modern Austria". In: History of European Ideas, 41 (2015) 4, S. 544–564.
Zunanje povezave
Opombe in reference
Kategorija:Kalvinisti