Müstair [myʃtɐir] je vas v občini Val Müstair v okrožju Inn v švicarskem kantonu Graubünden. Leta 2009 se je Müstair združil s Fuldero, Lü, Santa Maria Val Müstair, Tschiervom in Valchavo v Val Müstair.Amtliches Gemeindeverzeichnis der Schweiz published by the Swiss Federal Statistical Office accessed 23 September 2009
V občini je najvzhodnejša točka Švice, Piz Chavalatsch.
Glavna turistična znamenitost območja je benediktinski samostan sv. Janeza.
Zgodovina Pod severnim hlevom samostana so odkrili temelje stavbe, ki verjetno izvirajo iz pozne bronaste dobe. Benediktinski samostan s karolinško triapsidno cerkvijo iz zadnje četrtine 8. stoletja je bil odločilna značilnost zgodovine vasi. Na začetku 9. stoletja se najdišče omenja kot monasterium Tuberis. Okoli samostana so se gnetle kmetije, dvorec iz 10. stoletja pa je bil verjetno otonska donacija škofu iz Chura. Do 13. stoletja je bila ločitev naselja Müstair od ozemlja Taufers verjetno končana. Tržnica, kjer so prodajali in izvažali predvsem sivo blago, je prvič dokumentirana leta 1239. Leta 1367 se je münstertalski dvor pridružil Ligi Božje hiše. Pred bitko pri Calvenu leta 1499 je Müstair služil kot zbirališče za graubundske čete; nato so avstrijske čete uničile vas.Müstair
Za razliko od drugih dolinskih skupnosti v Müstairju reformirana doktrina ni bila uvedena. Med Bündner Wirren (Graubundskimi vojnami) je bila vas ponovno opustošena. Leta 1696 so kapucinski menihi prevzeli pastoralno oskrbo v vasi, kapucinski hospic pa je bil zgrajen leta 1709. Leta 1728 je škof iz Chura prodal dolino avstrijski nadvojvodini, ki jo je leta 1762 odkupila. Müstair je leta 1854 postal samostojna občina. Od 1970-ih so se v obmejni vasi ustanovila različna trgovska in industrijska podjetja; razvila se je tudi nežnejša oblika turizma, deloma zaradi prisotnosti narodnega parka.
Do leta 1943, ko je kanton Graubünden v povezavi s priznanjem retoromanske jezika kot nacionalnega jezika preimenoval več občin, je bilo uradno ime Münster, v italijanščini pa nekaj časa Monastero.
Geografija
Müstair ima od leta 2006 površino 77,7 km2. Od tega območja se 24,1 % uporablja za kmetijske namene, 21,1 % pa za gozd. Preostalega zemljišča je 0,6 % naseljenega (stavbe ali ceste), preostanek (54,1 %) pa je neproizvodnega (reke, ledeniki ali gore).
Vas je v podokrožju Val Müstair (zdaj občina Val Müstair) okrožja Inn. Je dolga linearna vas in je najnižja in največja vas v dolini Val Müstair. Je tudi najvzhodnejša vas v Švici. Do leta 1943 je bil Müstair znan kot Münster (GR).
Podnebje Müstair ima povprečno 86,7 dni dežja na leto in v povprečju prejme 690 mm padavin. Najbolj namočen mesec je avgust, v katerem Müstair prejme povprečno 86 mm padavin. V tem mesecu je padavin povprečno 9,3 dni. Mesec z največ padavinskimi dnevi je maj, v povprečju 10, vendar z le 80 mm padavin. Najbolj suh mesec v letu je februar s povprečno 33 mm padavin v 9,3 dneh., the weather station elevation is 1248 meters above sea level.
Demografija Müstair ima (podatki iz leta 2008) 748 prebivalcev, od tega je 5,9 % tujih državljanov. V zadnjih 10 letih se je število prebivalcev zmanjšalo za -9,4 %.Swiss Federal Statistical Office accessed 13-Oct-2009
Jeziki Večina prebivalstva (od leta 2000) govori retoromanščino (72,9 %), nemščina je druga najpogostejša (24,7 %), portugalščina pa tretja (0,7 %). Večina prebivalstva govori jauersko narečje retoromanščine. Leta 1880 je približno 87 % govorilo retoromanščino kot prvi jezik, leta 1910 88 % retoromanščine, leta 1941 pa 89 %. Leta 1990 je približno 88 % razumelo retoromanščino kot prvi ali drugi jezik, leta 2000 pa 86 %.
Spomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena
Benediktinski samostan sv. Janeza je uvrščen na seznam švicarske kulturne dediščine nacionalnega pomena in na seznam svetovne dediščine UNESCO.Swiss inventory of cultural property of national and regional significance , accessed 17 August 2016
Tu so še: Dvojna kapela sv. Urha in sv. NikolajaKantonsbibliothek Graubünden. Doppelkapelle St. Ulrich und Nikolaus (Foto) Kapela sv. KrižaKantonsbibliothek Graubünden. Heiligkreuzkapelle (Foto) Samostanska cerkev Stolp Planta Kantonsbibliothek Graubünden. Plantaturm (Foto) Kapela sv. Sebastijana v zgornji vasi Kantonsbibliothek Graubünden. Kapelle St. Sebastian (Foto) Chasa Chalavaina, hiša iz srednjega veka (13. stoletje), obnovljena v 15./16. stoletju, danes hotelKantonsbibliothek Graubünden. Hotel Chasa Chalavaina (Foto)
Sklici
Zunanje povezave
Müstair (občina) Samostan Müstair Slike in freske v samostanu
Kategorija:Naselja v Švici Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Švici