Reinpreht II. Walseejski (tudi Reimprecht, Reinpert(us); * okoli leta 1345 ; † 1422 ), iz ministerialne rodbine gospodov Walseejskih, privrženec vojvod Albrehta III., Albrehta IV. in Albrehta V., je bil od leta 1379 do 1422 kapitan Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik Štajerske. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva.

Življenje Reinpreht Walseejski je bil srednji sin Reinprehta I. († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.

Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti. To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev Habsburžanov, s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.

Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna.

V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim vojvodo Albrechtom V., čigar dvorni mojster je postal leta 1412.

Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (Walsee-Graz †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; Walsee-Linz †† 1400/01 Jurij; in Walsee-Drosendorf †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah.

Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in vojvodo Ernestom, ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na Štajerskem (Walseejski spopadi). Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove Riegersburg, Slovenske Konjice, Štatenberg, Ivnik in Slovenj Gradec na Štajerskem ter Goričane in Novi grad na Kokri na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil grad Rothenfels, mesto Oberwölz in grad Waxenegg, ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine.

Posesti sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416:

Pazinska grofija (Mitterburg - Pazin) in gospostvo Frayn v Istri Gornji grad Kamnik in Goričane na Kranjskem Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi na Štajerskem Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v Avstrijski vojvodini.

V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov Devinskih gospodov (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva Devin, Gotnik, Reka, Kastav, Veprinac – in Mošćenice).

Valvasor je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v cesarskem zboru, zaradi česar je Reinpreht praktično postal cesarski poslanec. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in gospostvom Windegg.

Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je cesar Sigismund Luksemburški leta 1434 podelil pravico visokega sodstva nad vsemi svojimi gospostvi.

Družina Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat:

(I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) Neža ⚭ Oton iz Zelkinga (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena Devinska, vdova Eberharda II. Kapellenskega (III.) ⚭ Katarina Devinska († 1435), hči Huga IX. Devinskega) Barbara († 1430), ⚭ Nikolaj Frankopan Krški († 1458), hrvaški ban Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik maršal v Avstriji (od 1440), polkovnik oskrbnik na Štajerskem, kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455)

Literatura

Max Doblinger : Gospodje Walseejski. Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno (= Arhiv za avstrijsko zgodovino, letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). Karel Hruza : Gospodje Walseejski. Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a.

Reference

Kategorija:Umrli leta 1422 Kategorija:Plemiči